V dveh letih bi že lahko imeli nov vajeniški sistem

Številna podjetja v Sloveniji kljub visoki stopnji brezposelnosti opozarjajo na pomanjkanje kadrov s kompetencami, ki bi jih lahko zaposlili v gospodarstvu. Največja neusklajenost med potrebami na trgu dela in razpoložljivimi kadri je na področju srednje poklicne izobrazbe. Med rešitvami tega problema v zadnjem času vse glasneje govorimo o ponovni uvedbi sistema vajeništva, kot ga poznajo številne evropske države.


Tako imenovani dualni izobraževalni sistem, o katerem v zadnjem času vse glasneje govorimo tudi v Sloveniji, ne pomeni nič drugega kot to, da mladi ob poklicnem izobraževanju opravljajo tudi praktično poklicno usposabljanje v podjetjih. Pogoj za izobraževanje v dualni organizaciji poklicnega izobraževanja je sklenjena učna pogodba med obrtnikom oziroma podjetjem in med vajencem oziroma njegovimi zakonitimi zastopniki. Praktični del izobraževanja se izvaja v podjetju, teoretični del in nekaj praktičnega izobraževanja pa v šoli. Vajencu ves čas izobraževanja pripada nagrada, učna doba se mu šteje v zavarovalno dobo, po končanem šolanju pa mu ni več treba opravljati pripravništva. V sedanjem sistemu imajo mladi v Sloveniji status dijaka oziroma učenca, ki se praktično izobražuje pri delodajalcu, v novem vajeniškem sistemu pa bi imeli mladi status vajenca, ki je zaposlen in se mora šolati.

Po besedah Boštjana Zgonca z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je vajeništvo iniciativa držav srednje Evrope, še posebno Nemčije, pri čemer je ključno zgodnejše zaposlovanje mladih. V preteklosti se je pokazalo, da imajo države z izdelanim sistemom vajeništva nižjo raven brezposelnosti, kar še posebno velja za mlade ob vstopu na trg dela. Po zadnjih podatkih Eurostata je najmanj mladih brezposelnih v Nemčiji, ki ima v EU, poleg Avstrije, enega najbolje izdelanih sistemov vajeništva.

Slovenija v vajeništvu ni popolnoma nepopisan list, nekaj izkušenj na tem področju smo pridobili v letih od 1996 do 2006. Leta 2013 smo podpisali pristopno izjavo k evropski koaliciji za vajeništvo, k ponovni uvedbi pa so se v pogodbi zavezali tudi sedanji koalicijski partnerji.

Nevednost, predsodki in stereotipi

Zadnji podatki ministrstva za izobraževanje kažejo, da se trend vpisa v naravoslovno-tehnične programe izboljšuje, vendar je med mladimi, ki so pred poklicnimi odločitvami in njihovimi starši, še veliko zgrešenih in zastarelih predstav o poklicih, naravi dela in delovnih pogojih v nekaterih panogah, ki odvračajo mlade. Edino zdravilo za to je izobraževanje in obveščanje o tem, da se je večina poklicev zaradi tehnološkega napredka in razvoja znanosti precej spremenila. Eden takšnih primerov je poklic varilca, za katerega se v zadnjem času odloča vse več žensk, saj zanj nista več potrebni fizična moč in vzdržljivost, ampak filigranska natančnost. Še veliko je poklicev, o katerih imamo zaradi nevednosti napačne predstave, zato bi morali na resornem ministrstvu in v Centru za poklicno in strokovno izobraževanje (CPI) narediti veliko več za promocijo določenih poklicev. Na trgu, denimo, so med najbolj iskanimi poklici tako imenovani CNC-operaterji, o katerih mladi ne vedo veliko ali skoraj nič.

Po podatkih za šolsko leto 1989/1999 je bilo v dve- in triletne poklicne programe vključenih slabih 33 odstotkov slovenskih dijakov, v šolskem letu 2012/2013 je bilo teh dijakov 17,8 odstotka, leto pozneje 18 odstotkov dijakov, letos je v te programe vpisanih 19 odstotkov vseh dijakov.

Zastareli učni programi in premalo prakse

Številni delodajalci se pritožujejo nad zastarelimi učnimi programi v poklicnih šolah, ki ne sledijo dovolj hitro tehnološkemu razvoju, čeprav bi se morali po zakonu vsakih pet let posodobiti. Elido Bandelj iz CPI je pojasnil, da je vsakih pet let redna revizija poklicnih standardov, ki je podlaga za to, da ugotovijo, ali je potrebna prenova celotnega izobraževalnega programa ali le manjše dopolnitve in spremembe. »V poklicnih standardih v petih letih ne nastane tako velikih sprememb, da bi morali vedno delati popolnoma nove programe. Razen tega imajo šole 20 odstotkov odprtega kurikula, ki jim omogoča, da skupaj z delodajalci sproti spreminjajo programe v skladu z njihovimi potrebami. Vprašanje pa je, ali je za določen program dovolj velik interes.«

Za uvedbo vajeništva tudi evropska sredstva

Vajeniški sistem, ki bi ga v Sloveniji po najbolj optimističnem scenariju lahko uvedli leta 2017, pomeni veliko več usposabljanja pri delodajalcu. V sedanjem sistemu imajo učenci in dijaki v triletnih šolah skupaj od 24 do 55 tednov praktičnega usposabljanja. Žal se večina šol z redkimi izjemami, kot so gostinci, odloča za krajša praktična usposabljanja.

Na ministrstvu za šolstvo so povedali, da pri njih potekajo številne aktivnosti, da bi bili čim prej pripravljeni na vajeniški sistem. Poleti 2014 je bila ustanovljena poklicna koordinacija, posvetovalno telo ministrice, za poklicno izobraževanje; ministrstvo je že predlagalo medresorsko skupino za pripravo zakona o vajeništvu, pripravljajo se strokovne podlage, ki bodo omogočile potrebne programske spremembe, za uvedbo vajeniškega programa pa bodo na voljo tudi evropska sredstva.