V kampu taborniki, gasilci in Perpetuum Jazzile

Že s prvim spomladanskim dnem je bilo v Poljanski dolini ob Kolpi jasno, da bo letošnja sezona precej boljša od minule. Lanska je namreč z dolgim deževnim obdobjem odganjala obiskovalce, je povedal Martin Lindič, vodja Kanu kampa Radenci ob Kolpi. Enaka so opaženja turistične vodnice Alenke Sršen na Ljubljanskem gradu, kjer je poletno vodenje v primerjavi s preteklimi leti najbolj zasedeno.

Z urejanjem kampa v Radencih Martin Lindič začne, ko skopni zadnji sneg. »Poravnali smo teren z zemljo, zasadili travo, uredili drevesa, obnovili mize, postavili ograje, poskrbeli za nove sanitarije in postavili t. i. glamping hiške,« je omenil letošnjo novost, deset lesenih, izoliranih, ogrevanih hišic z električno napeljavo in hladilnikom. V kampu je mogoče postaviti 50 šotorov, taborni prostor sprejme 200 ljudi.

Misel, da bi začel posel na Kolpi, se mu je utrnila še v srednji šoli, ko je z najetim čolnom prvič veslal od Osilnice do Radencev. »Takrat sem si rekel, da hočem ustvariti turistično zgodbo v tej dolini,« se je spomnil in spregovoril o razvoju turizma ob mejni reki. »Začel se je po slovenski osamosvojitvi. Med vojno na Hrvaškem so se ljudje, ki so sicer dopustovali na Jadranu, spomnili na Kolpo. Zanimivo – v času Jugoslavije je tekla tako rekoč v prazno, še domačini se skoraj niso kopali v njej. Zdaj mineva 25 let sezonskega turizma na Kolpi, nekaj časa je bil ogromen naval, zdaj pa sem hodijo tisti, ki imajo radi neokrnjeno naravo,« je razpredal Martin. S čolnarjenjem, ki je njihova glavna dejavnost, so se začeli ukvarjati pred 20 leti, kamp so postavili pet let pozneje.

Prvi gostje Kanu kamp Radenci ob Kolpi obiščejo med prvomajskimi prazniki, zadnji odide, ko se jeseni pojavi prvi dež. »Kolpa je izključno poletna destinacija. Kakšen turist se pojavi tudi oktobra. Bilo bi jih še več, če bi nam na cesti dovolili postaviti tablo, ki bi obiskovalce doline usmerila k nam. A ker je državna, ne smemo. Tako turisti sploh ne vedo, da se peljejo ob kanjonu,« vidi še veliko prostora za promocijo in razvoj. »Na Kolpi je zraslo 20 turističnih ponudnikov. Zgodba živi in radi bi jo razvijali naprej. A takšne omejitve nam grenijo zastavljene cilje. Tudi zidati nam ne dovolijo, saj so celotno kolpsko območje uvrstili znotraj poplavne črte,« ne skriva razočaranja nad odločitvami države.

Do šolskih počitnic je Kolpa destinacija za konec tedna, poleti pa se kamp polni tudi med tednom. Pridejo skavti, taborniki, gasilci. Med individualnimi gosti je 95 odstotkov domačinov, preostalih pet pa tujcev. »Prejšnji teden smo imeli Korejko, Avstrijce, Nemce in Britance. Vsako leto pri nas kampira tudi glasbena skupina Perpetuum Jazzile,« je sogovornik zadovoljen z naborom gostov. Dan začne ob 6. uri zjutraj, konča krepko čez polnoč. Zaradi lepega vremena in eko hišic pričakuje, da bodo sezono letos podaljšali do oktobra. »Upad gostov se začne z začetkom šolskega leta. Sezono nato podaljšujemo s pohodi, nabiranjem gob, zdravilnih zelišč in podobnimi aktivnostmi,« je še dejal Martin Lindič, ki si je že napisal, kaj vse bo treba postoriti za naslednje poletje, ko bo odšel zadnji gost.

Zmaga osebni pristop

Veliko zamisli šviga tudi po mislih samostojne turistične vodnice Alenke Sršen, ki tako polnih rok dela, kot jih ima v tem poletju, še ni imela. Obiskovalce vodi po Ljubljanskem gradu, na preži je za vodenjem po Ljubljani, s komisijo za turizem na občini Domžale ustanavlja TIC, s kolegoma pripravlja poseben program, ki bo turiste zapeljal po ljubljanskih ulicah z glasbeno spremljavo. »Ta dinamika je zame super, ker imam turizem res rada,« je povedala.

Pravi, da je treba turiste pritegniti z novim, nekoliko drugačnim programom od klasičnega, saj se jih vse več odloča za samostojni ogled mesta ali brezplačne ture. Na Gradu vodi v štirih jezikih, poleg maternega postreže še z ogledi v angleškem, nemškem in hrvaškem. »Ljubljana je postala prepoznavna turistična destinacija. Opažam, da je ogromno Američanov, ki so, tudi ko gre za napitnine, najbolj radodarni, še posebej, če imaš malo bolj oseben pristop,« je povedala sogovornica, ki 11 let dela v turizmu. Čeprav je na Gradu letos veliko ogledov (po navadi vodi dvakrat na dan, tako štirikrat na teden), pa poletje ni tisti letni čas, ko je urnik najbolj natrpan. Največ dela je spomladi in jeseni.

Od septembra do maja je turistična vodnica zunaj Slovenije. Stranke prek Kompasa popelje v Maroko in Egipt, v Evropi je odgovorna za Češko in Nizozemsko. Najmočnejša čustva jo vežejo za Egipt, kjer je delala tudi kot predstavnica na destinaciji. »Na tem delovnem mestu doživiš vse mogoče situacije, rešuješ težave in spoznaš, ali ti takšna služba sploh ustreza,« je dejala Alenka, ki je na potovanjih izkusila raznovrstne zaplete – bombni napad, smrt potnika, srečanja s policijo, okvaro avtobusa ... Najpogostejši so izgube dokumentov in tatvine, najdejo se tudi težavni gostje. »Za vsako pot se je treba pripraviti. Nikoli ne smeš imeti občutka, da vse veš. Vedno se je treba odpraviti z malo adrenalina in pozitivne treme. Neprijetne pripetljaje moraš vzeti kot novo šolo, nikoli pa zganjati panike. Več kilometrine imaš, laže je,« je razmišljala lastnica treh turističnih licenc.

V tujini je enkrat ali dvakrat na mesec, na posamezni evropski turi do pet dni, v Maroku ali Egiptu dober teden. Zasebno je nazadnje potovala leta 2008, mesec dni je raziskovala Tajvan. Pa letošnji dopust? O njem ne razmišlja.