V podjetjih bolj cenijo učinkovitost kot ustvarjalnost

Eva Boštjančič: Delodajalci na delovnih mestih vse pogosteje uvajajo zdrav način prehranjevanja, razgibavanje, drseči delovni čas in delo od doma.

Objavljeno
03. september 2015 18.52
Eva Boštjančič iz oddelka za psihologijo. V Ljubljani 2.9.2015[Izobraževanje,psihologija,raziskovalci]
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Delovno okolje, skupaj z odnosi na delovnem mestu, je danes usmerjeno k spodbujanju ustvarjalnosti, čeprav delodajalci v Sloveniji še vedno dajejo prednost storilnosti, meni Eva Boštjančič, ki se ukvarja s psihologijo dela in organizacij.

Nekaj znanilcev sprememb po vzoru Googla, kjer so se prvi začeli zavedati, da ljudje, ki raje hodijo v službo, tudi veliko bolje delajo, in so zaposlenim ponudili hrano najboljših kuharjev, fitnes, masažo ter možnost dela od doma, je tudi pri nas. Morda v skrbi za dobro počutje res ne gredo tako daleč, se pa trudijo, da bi se zaposleni na delovnem mestu dobro počutili, in jim poskušajo olajšati tudi rutinska dela v proizvodnji. To se pozna pri uspešnosti podjetja, pravi Boštjančičeva.

Kakšno je stimulativno in kakšno kreativno delovno okolje?

Stimulativno delovno okolje povečuje učinkovitost in delovno zadovoljstvo, kreativno pa poleg tega zaposlenim pomaga odpirati nove možnosti in poglede na obstoječe stanje. Delodajalci se večinoma trudijo, da bi bilo delovno okolje stimulativno, redkeje pa, da bi bilo tudi kreativno. Bolj cenijo učinkovitost kot kreativnost, čeprav bi moralo biti ravno obratno. Še posebno to velja za Slovenijo, saj je kreativnost ključna za doseganje višje dodane vrednosti, čeprav je za večino ljudi učinkovitost laže dosegljiva. Delodajalci se ne zavedajo, da je kreativnost pogoj za napredek.

Kakšno vlogo imajo pri tem odnosi med ljudmi v podjetju in koliko k dobri delovni klimi prispevajo pametno zasnovani delovni prostori?

V stimulativnem delovnem okolju je potreben celosten pogled na organizacijo. Ljudje morajo delovati kot uigrano moštvo. Če hočemo doseči kreativno okolje, moramo dopuščati tudi napake zaposlenih. Kreativne ideje pogosto zaidejo od začrtane poti poslovanja, vendar lahko dolgoročno obrodijo pomembne sadove. V kreativnem delovnem okolju je potrebna večja toleranca do napak in idej, ki sicer ne vodijo v takojšnje rezultate, dolgoročneje pa pripeljejo do uspešnejšega cilja.

Raziskave so pokazale, da ne le psihološko in socialno, temveč tudi fizično delovno okolje vpliva na delovno zadovoljstvo in psihološko blaginjo. K temu ne sodijo le dnevna svetloba, primerna temperatura in osvetlitev, dovolj prostora za gibanje in možnost prezračevanja prostorov, ampak tudi potreba po varnosti in zasebnosti.

Kaj pa estetika prostora? Redko zasledimo, da bi se kdo bolj poglobljeno ukvarjal z vplivom lepega delovnega okolja na delovno storilnost?

Temelj za zdravo in spodbudno delovno okolje je ergonomija, saj omogoča zdravje in preprečuje poškodbe na delovnem mestu. Pomembna je tudi personalizacija delovnega prostora. Delodajalci lahko k boljšemu počutju zaposlenih pripomorejo, če jim dovolijo imeti rastline, izbirati barve in druge detajle v ožjem delovnem prostoru ipd.

Koliko personalizacije je še primerne? Zdi se, da so delovna mesta v tujini veliko bolj personalizirana kot v Sloveniji?

Tudi v Sloveniji so, vendar je to odvisno od narave delovnega mesta. Delovni prostori ljudi, ki delajo s strankami (te največkrat vidimo v živo), so ponavadi bolj suhoparno urejeni in bolj uniformirani. Tam, kjer zaposleni nimajo toliko stika s strankami, pa dovoljujejo večjo personalizacijo.

Odločilni za kreativno in stimulativno delovno okolje so odnosi med zaposlenimi. Vodje v neki organizaciji lahko veliko naredijo, da je delovno okolje prijetnejše za delo. Pomembno je, da se pogovarjajo tako o pozitivnih kot o negativnih stvareh, opozarjajo na napake, da podrejeni dobijo korektno povratno informacijo.

Kaj bolje vpliva na delo – bolj odprti prostori, kjer so zaposleni ves čas na očeh, ali bolj intimno okolje, po možnosti celo delo v pisarnah s čim manj zaposlenimi?

Ko delodajalci načrtujejo delovni prostor, morajo natančno vedeti, kakšna bo narava dela posameznih zaposlenih in kaj želijo z oblikovanjem prostora doseči. Ljudje na delovnem mestu potrebujejo nekaj zasebnosti in varnosti in nekaj nadzora, od njih pa se pričakuje razumna mera prilagodljivosti.

Največ je odvisno od narave dela. V odprtih prostorih je delo ponavadi bolj hrupno in bolj stresno, komunikacija pa zaradi številnih šumov včasih celo slabša, čeprav se delodajalci za takšne prostore odločajo prav zaradi boljše komunikacije. Problem popolnoma odprtih sistemov so tudi preštevilni dražljaji iz okolja, zaradi katerih se ljudje hitreje utrudijo.

Če so pisarne skupne, je priporočljivo, da so v bližini tudi prostori, kamor se ljudje lahko umaknejo, ko potrebujejo zasebnost ali več miru. Najboljši je kompromis med popolnoma odprtimi in popolnoma individualnimi delovnimi prostori. Kolikor vem, se za to odloča vse več delodajalcev v Sloveniji.

Nad čim se zaposleni v delovnih okoljih največkrat pritožujejo?

Rezultati raziskave o zadovoljstvu zaposlenih s svojim delovnim okoljem iz leta 2011, ki je vključila 381 zaposlenih, kažejo, da so to najbolje ocenili tisti, ki delo opravljajo od doma, in zaposleni, ki delajo v ordinacijah, najslabše pa delavci v proizvodnji in trgovini. Ljudi moti predvsem pomanjkanje zasebnosti, tisti, ki delajo v trgovinah, pa se najpogosteje pritožujejo nad pomanjkanjem dnevne svetlobe.

Seznam pritožb je veliko daljši, ko pridemo do odnosov med ljudmi. Moteče je predvsem preve?? ali premalo nadzora, premalo povratnih informacij ali če so te neustrezne. Zelo moteče so tudi preveč ali premalo zahtevne delovne naloge. Večja ko je organizacija, več je potrebe po bolj strukturiranih sistemih in večjem nadzoru. Pri kreativnih poklicih je najpomembnejše, da so cilji jasno opredeljeni.

Koliko avtoritarnosti nadrejenih je smiselne v delovnih procesih?

Raziskave kažejo, da je avtoriteta pozitivna le v nekaterih primerih, kadar je delovni proces zelo jasen ali v kriznih situacijah. Sicer pa ne spodbuja kreativnosti in ne pripomore k stimulativnemu delovnemu okolju. Avtoritarnost na delovnem mestu pa nima kaj iskati.

So v Sloveniji delovni prostori v povprečju primerni in ali so ljudje v povprečju zadovoljni z njimi?

Na delovnem mestu preživimo zelo veliko časa, zato je zelo pomembno, da je naše delovno okolje prijetno, to pa je precej odvisno od panoge, v kateri delamo. Zaradi krize se delovna okolja v Sloveniji niso bistveno poslabšala, če odmislimo okleščeno število zaposlenih v posameznih organizacijah. Delovno okolje je postalo bolj zahtevno, organizacijska struktura je veliko bolj sproščena, kar pomeni, da vsak posameznik nosi veliko več odgovornosti. Kljub manjšemu številu zaposlenih delodajalci pričakujejo večjo delovno učinkovitost, kar pomeni doseganje boljših rezultatov z manj zaposlenimi. Zaradi tega so zaposleni neprimerno bolj obremenjeni, kot so bili.

Lahko navedete primere podjetij v Sloveniji, ki skrbijo za prijazne delovne razmere, kamor sodi tudi premišljeno opremljen prostor, v katerem se ljudje dobro počutijo?

Večji delodajalci se večinoma trudijo za ustrezne delovne prostore, kar pomeni, da so ti čisti, zračni in da imajo zaposleni na voljo hrano in pijačo. H kakovostnemu delovnemu prostoru sodi tudi parkirni prostor, kar včasih pomeni veliko konkurenčno prednost. Veliko slovenskih delodajalcev se trudi informirati zaposlene, kako ohranjati dobro psihično in fizično zdravje kljub velikim delovnim obremenitvam. Primer kreativnega in prijetnega delovnega prostora so novi poslovni prostori Simobila. Omenim naj še manjše delodajalce, kot so BSH, Varsi, Akrapovič itn. Vsi ti skrbijo, da zaposleni radi prihajajo na delo, da jim olajšajo delo tam, kjer so delovni procesi monotoni, skratka razmišljajo tudi o tem, da bi se zaposleni na delovnem mestu čim bolje počutili, ker se zavedajo, da je to eden pomembnejših dejavnikov delovne učinkovitosti.

Kakšni trendi glede delovnih okolij prevladujejo v tujini?

Časi, ko je imel vsak zaposleni svojo pisarno, se po mojem mnenju ne bodo ponovili. Ključ do uspešne organizacije je uspešna komunikacija. Delo je učinkovitejše in bolj stimulativno, če vključuje stike med zaposlenimi. To pomeni, da se delodajalci usmerjajo k oblikovanju napol odprtih prostorov, ki omogočajo medsebojne stike med zaposlenimi in hkrati umik pred drugimi zaposlenimi, kadar je treba. Na delovnih mestih vse pogosteje uvajajo zdravo prehranjevanje, razgibavanje, drsni delovni čas in delo od doma, kadar je to mogoče. Je pa delo od doma marsikdaj težje opraviti kot v službi, saj ni možnosti pomoči sodelavcev, ni interakcije z zaposlenimi, doma se ljudje načeloma težje zberejo.