Tiskane izdaje
Na policiji poudarjajo, da so za varnost podatkov v računalnikih nujni uporaba in posodabljanje protivirusnih programov, redno posodabljanje operacijskega sistema in programske opreme ter redna zamenjava uporabniških imen in gesel.
Pri uporabi elektronske pošte je treba biti pozoren na vabljiva elektronska sporočila, v katerih storilci zavajajo z lažnimi sporočili, kot so, denimo, dobitki na loteriji ipd., z namenom, da bi se žrtvi, ko odpre priponko, na računalnik namestila vohunska programska koda, ki omogoča vdor v računalnik.
Koprski kriminalisti so septembra končali preiskavo, v kateri je kaznivega dejanja osumljen storilec, ki je oktobra lani vdrl v informacijski sistem spletne trgovine in tam preslikal podatke o poslovanju in strankah. Kasneje je strankam v imenu spletne trgovine poslal lažno elektronsko sporočilo, ki je v priponki vsebovalo zlonamerno škodljivo programsko kodo. Podatke o strankah in poslovanju spletne trgovine je nato ponujal konkurenčnim družbam, ki se ukvarjajo s spletno prodajo podobnih izdelkov.
Policija je pridobila dokaze, da je storilec poskušal vdreti tudi v informacijska sistema dveh istrskih srednjih šol. Tamkajšnjim zaposlenim je na enak način pošiljal elektronska sporočila, ki so imela v priponki zlonamerno programsko kodo. Na podlagi zbranih dokazov je Okrožno sodišče v Kopru izdalo odredbo za hišno preiskavo stanovanja ter preiskavo vseh zaseženih računalnikov in elektronskih naprav. Preiskava je potrdila sum storitve kaznivih dejanj.
Vdor v bolnišnični sistem
Lani je Okrajno sodišče v Novem mestu nekdanjo uslužbenko Splošne bolnišnice Novo mesto, ki je bila pozneje zaposlena na ministrstvu za zdravje, obsodilo na 6000 evrov denarne kazni zaradi vdiranja v osebne elektronske predale in bolnišnični informacijski sistem.
Storilka, ki je bila na ministrstvu za zdravje zaposlena kot vodja sektorja za kakovost in varnost sistema zdravstvenega varstva, je med letoma 2008 in 2009 skoraj vsak dan kot vodja splošne službe novomeške bolnišnice neupravičeno odpirala elektronske predale nekaj več kot 30 bolnišničnim kolegom, tudi vodilnim uslužbencem bolnišnice. Njihove podatke si je shranjevala in svoje početje na daljavo prek strežnika ministrstva za zdravje nadaljevala tudi po tem, ko se je že zaposlila v Ljubljani na novem delovnem mestu.
Poslovne skrivnosti
Največ kršitev v odnosu delavec–delodajalec se dogaja takrat, ko se razkrije neka poslovna skrivnost, pravi nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. »V takšnih primerih delodajalci izgubijo živce in hočejo preveriti vse zaposlene. Pri tem pozabljajo, da je treba poslovne skrivnosti prej ustrezno označiti in jih umestiti v primerno okolje.
V javnem sektorju obstajajo natančna pravila za ravnanje s tajnimi podatki. Zelo natančno se ve, kdo lahko določi stopnjo tajnosti, kdo lahko dostopa do tajnih podatkov in kako jih je treba varovati. Ko so izpolnjeni ti pogoji, je treba izvajati tudi nadzor nad tem, ali je poslovna skrivnost varovana v skladu z zakonodajo, tajni podatki pa v skladu z zakonom o tajnih podatkih.
Če tega nadzora ni, se lahko zgodijo katastrofalne napake in posegi v zasebnost tudi tistih, ki niso nič krivi. To se je pred leti zgodilo na ministrstvu za zunanje zadeve, ko jim je ušla washingtonska depeša. Takrat je zunanji minister Rupel naročil izpisek vseh klicev vseh zaposlenih na ministrstvu, da so lahko preiskali, kdo od njih je komuniciral s časopisno hišo Dnevnik.
To je bil primer popolnoma napačnega ravnanja, pravi Pirc Musarjeva. Washingtonske depeše namreč niso označili z nobeno od stopenj tajnosti in do nje je imelo dostop vseh 600 zaposlenih, kar je napaka že v prvem koraku. V takšnih primerih je nemogoče pričakovati, da bo informacijski pooblaščenec stvari pozneje legaliziral.
V primeru zunanjega ministrstva je bil ves postopek napačno voden, zato je tedanji zunanji minister Rupel moral plačati kazen zaradi neupravičenega posega v zasebnost in obdelavo zasebnih podatkov.
