Z ekonomsko demokracijo do novih delovnih mest

Ministri in državni sekretarji so projektu, ki vključuje tudi socialno podjetništvo in zadružništvo, zelo predani.

Objavljeno
16. marec 2015 13.24
Miro Cerar
Ba. Pa., gospodarstvo; STA
Ba. Pa., gospodarstvo; STA
Ljubljana − Slovenija mora krepiti inovativnost, ustvarjalnost ter socialni kapital in ustvarjati nova delovna mesta za različne skupine prebivalstva, to pa je mogoče precej dosegati tudi s pristopi v okviru ekonomske demokracije, je na današnjem posvetu v Ljubljani poudaril premier Miro Cerar.

Premier je na posvetu S sodelovanjem do zaupanja in uspešnega poslovanja − stanje in izzivi na področju ekonomske demokracije v Sloveniji uvodoma v ospredje postavil pomen zaupanja. Kot je dejal, brez zaupanja ne gre.

»Ta vlada in družba se morata potruditi, da se počasi in potrpežljivo znova zgradi zaupanje, ki smo ga v zadnjih letih po nemarnosti precej izgubili,« je menil.

Vlada misli resno

Ko gre za ozaveščanje o pomenu in potencialih ekonomske demokracije, je namen vlade zelo resen, je poudaril Cerar in dodal, da so ministri in državni sekretarji projektu, ki vključuje tudi socialno podjetništvo in zadružništvo, zelo predani.

Prepričan je, da morajo podpirati inovativnost in ustvarjalnost, krepiti socialni kapital in ustvarjati nova delovna mesta za različne skupine prebivalstva. To naj bi bilo mogoče precej dosegati tudi s pristopi v okviru ekonomske demokracije.

Vlada je že vzpostavila posebno delovno skupino na tem področju, ki pripravlja operativni program spodbujanja ekonomske demokracije v Sloveniji. V njem bodo zapisane potrebne zakonske spremembe, podporne politike in usmeritve za razvoj ekonomske demokracije, je pojasnil Cerar.

Prav pride tudi tradicija

Poleg posveta naj bi pri tem prav prišla tudi slovenska tradicija. Zadružništvo je v preteklosti že živelo, izkušnje iz preteklosti pa velja upoštevati, je povedal predsednik vlade. K iskanju odgovorov na izzive bi lahko po njegovih besedah pripomogli tudi v uspešnih podjetjih v lasti zaposlenih, kot sta Domel in M-Tom.

»Izzivi sodobne družbe zahtevajo veliko angažiranosti človeškega potenciala,« je v nadaljevanju menil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Poleg znanja so namreč pomembni tudi predanost in zavezanost k skupnim ciljem, je poudaril.

Pozitivne učinke delavske participacije so dokazale številne študije, in sicer na poslovno uspešnost podjetij in gospodarstva kot celote, je dejal. Poleg tega naj bi se to lahko kazalo v družbeni odgovornosti do okolja, v katerem podjetje posluje.

Bolje skozi krizo

Delavska participacija pri lastništvu, upravljanju in dobičku je, tako Počivalšek, doslej preveč spominjala na preteklost. A prav temelji ekonomske demokracije so tisti, ki so v tujini zelo uspešni in trajnostno naravnani, je navedel. Opozoril je, da zadruge po svetu zaposlujejo okoli sto milijonov ljudi. Zaradi svojega načina delovanja bolje prebolevajo gospodarske krize, je dodal.

V Sloveniji sta medtem v rokah zaposlenih le dva odstotka lastniškega kapitala, kar pomeni, da je še veliko manevrskega prostora in priložnosti sodelovanja zaposlenih.

Dobre možnosti za to naj bi predstavljali tudi privatizacijski sveženj in deleži podjetij, ki so na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je poudarila, da je ta kriza predvsem kriza modelov upravljanja kapitalizma.

Kot je ocenila, bi se bilo treba odkrito pogovoriti, katera podjetja so iz krize izšla najmanj odškodovana in katerim upravljavskim procesom se imajo zahvaliti za to. Odkriti je treba, zakaj se je zgodilo, kar se je, in preprečiti, da bi se to ponovilo, je pozvala.

»Tu nas čaka veliko dela, pomembno pa je sodelovanje z zaposlenimi, predstavniki zaposlenih, delodajalci, lastniki,« je povedala in se tako strinjala s premierom, da lahko spremembe dosežemo z zaupanjem in sodelovanjem.

Pomembna vloga delavca v podjetju

Pri vprašanjih participacije delavcev gre po njenih besedah za veliko spremembo v pogledu na vlogo delavca znotraj podjetja. Dokler bo v stečaju vsak stol pomembnejši od zaposlenega, toliko časa sprememb ne bo, se zaveda.

Tudi ona sicer verjame, da je zdaj, ko država prek DUTB postaja lastnica več podjetij, pravi trenutek za spremembe na tem področju. Ministrstvo za delo je tako, denimo, že ustanovilo svoj strokovni svet oziroma posvetovalno telo.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je delil mnenje, da mora biti preprečevanje zapiranja podjetij v našem temeljnem interesu in da zadruge rešujejo ključne probleme, s katerimi se soočajo strokovnjaki za prestrukturiranje podjetij.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja pa je spomnil, da je upravljanje podjetij v državni lasti neučinkovito in da so v prihodnje potrebni jasni cilji, vizija, kaj s tem segmentom gospodarstva. Nekaj odgovorov bo po njegovih besedah dala že strategija upravljanja državnih naložb. Eden od načinov upravljanja državnih podjetij pa naj bi lahko vključeval tudi sodelovanje zaposlenih.

Posvet sta pripravili vladna projektna skupina za ekonomsko demokracijo in fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma iz Maribora.

Posvet je ena prvih aktivnosti ozaveščanja javnosti o pomenu in potencialih ekonomske demokracije. Ozaveščanje poteka v okviru vladne projektne skupine za ekonomsko demokracijo, ki je svoje aktivnosti združila s prizadevanji projekta o sodelovanju delavcev v podjetjih DEMINE. Projekt poteka v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, sofinancira pa ga evropska komisija.