Ljubljana – Nove odločbe o odmeri pokojnine za upokojence, ki so sodelovali v notranjih odkupih podjetij in kjer je bila revizija o plači že opravljena, mora Zpis izdati do 29. junija. Zavarovanci, ki so že dobili nove odločbe, so razočarani, ker poračunov za nazaj očitno še lep čas ne bo.
Kot so nam povedali na Zpizu, so nove odločbe o odmeri pokojnine dolžni izdati le za vnaprej, poračune za nazaj pa bodo izplačali samo, ko bo delovno in socialno sodišče ponovno odločilo v skladu z odločbo ustavnega sodišča.
Z drugimi besedami to pomeni, da so do poračunov za nazaj upravičeni le tisti upokojenci, ki so se v preteklosti pritožili na odločbo o odmeri pokojnine. Ostali, ki tega niso storili, poračunov ne bodo dobili. Gre za način, na katerega deluje zakonodaja, in v tej točki se ne bo dalo kaj bistvenega spremeniti, je dejala strokovnjakinja za socialno pravo Anjuta Bubnov Škoberne.
Po pričakovanjih se bo zapletlo tudi pri revizijah plač v podjetjih, ki jih ni več. Kot pravijo na zavodu, bodo pri podjetjih, ki so že izbrisana iz poslovnega registra, poskušali najti njihove pravne naslednike oziroma arhivsko dokumentacijo, na podlagi katere bodo ugotavljali, ali je notranji odkup potekal s plačami, ki so bile izplačane v skladu s kriteriji o izplačilu plač.
Sprenevedanje kar 23 let
Razen upokojencev, ki bodo ostali brez poračunov, so z odločbo ustavnega sodišča nezadovoljni tudi nekdanji uslužbenci Intereurope, ki so leta 1992 sodelovali pri notranjem odkupu podjetja. »Zavod in ministrstvo za delo sta nas 23 let vlekla za nos in zavračala vse naše zahteve z obrazložitvijo, ki nima nikakršne zakonske osnove,« je povedal nekdanji zaposleni v Intereuropi Edi Debeljak, pobudnik civilne iniciative upokojencev, ki jih je Zpiz dobri dve desetletji prikrajšal za višjo pokojnino.
Upokojenci Intereurope so ogorčeni tudi nad odnosom uslužbencev zavoda, ki so jih oškodovanci dosledno opozarjali na nepravilnosti pri upoštevanju vplačanih prispevkov, a so jih, kot pravi Debeljak, na Zpizu ves čas ignorirali. »Komunikacija uradnikov Zpiza je bila vsa ta leta nesprejemljiva, prav tako je nesprejemljivo, da je Zpiz v primeru Intereurope za nazaj spreminjal zneske o vplačanih prispevkih v matičnih evidencah, ki so temelj za izračun pokojninske osnove.« Trdi, da so na Zpizu od tedanjega vodstva Intereurope zahtevali, da iz matične evidence izbrišejo že vplačane prispevke od sredstev, ki so bila regularno izplačana kot plače zaposlenim, pozneje pa so jim na podlagi popravljenih podatkov odmerili nižje pokojnine. »Gre za grobo kršitev zakona o upravnem postopku, saj Zpiz o tem ni naredil zapisnika; prav tako nas o tem niso obvestili, da bi se lahko pritožili.«
Tedanji zakon o pokojninskem zavarovanju v 44. členu določa, da se v pokojninsko osnovo upoštevajo sredstva, od katerih so bili vplačani prispevki, medtem ko 46. člen našteva različne vrste vrednostnih papirjev, ki se ne upoštevajo v pokojninsko osnovo in se od njih ne plačujejo socialni prispevki. »Zpiz je v času, ko smo ga opozarjali na problem Intereurope, namerno zamenjeval omenjena člena. Še več, da bi prikrili prevaro, so v DZ vložili novelo spornega 46. člena, v kateri so naštetim vrednostnim papirjem, od katerih se ne plačujejo prispevki, dodali tudi plače, s katerimi so zaposleni kupili delnice podjetja. Prvotno te plače niso bile navedene kot izjema, ki se ne upošteva v pokojninsko osnovo,« je povedal Debeljak. Leta 1992 je bilo od plač 1700 zaposlenih v Intereuropi – če preračunamo tedanje vrednosti v evre – Zpizu nakazanih poldrugi milijon evrov.
Pivovarni da, Intereuropi ne
Podobno kot pri Intereuropi je Zpiz ravnal tudi s Pivovarno Laško. Zaposleni v njej so se pritožili na ustavno sodišče, ki je leta 2002 odločilo, da je Zpiz ravnal protiustavno. V naslednjih letih je zavod upokojencem Pivovarne Laško popravil pokojninske odločbe, v katerih so upoštevali tudi vplačane prispevke od plač, s katerimi so odkupili delnice podjetja.
Ker naj bi Zpiz iz matične evidence izbrisal plačane prispevke od dela plač, s katerimi so zaposleni odkupili delnice podjetja, je Intereuropa leta 1994 vložila tožbo na delovno in socialno sodišče. Sodišče je devet let pozneje njihov zahtevek zavrnilo.