Tiskane izdaje
Ljubljana − Svetovalnica za migrantske delavce pri svobodnih sindikatih opozarja na problem objave prostih delovnih mest na zavodu za zaposlovanje, ki jih objavljajo podjetja, ki imajo bodisi že dlje časa blokirane račune ali pa gre za dela, za katera podjetja nimajo registrirane dejavnosti.
»V zadnjem času opažamo, da se na spletnih straneh zavoda pojavljajo imena delodajalcev, ki nimajo tekočega računa, imajo neplačane davčne obveznosti do Fursa, niso predlagatelji obrazcev REK ipd. Vse to so delodajalci, ki si želijo odkrito pridobiti delavce, ki bi jih napotili na delo v tujino. Pri preverjanju njihove bilance lahko velikokrat ugotovimo, da so to podjetja, ki poslujejo na nelegalen način,« pravi Goran Lukič iz ZSSS.
V evidencah zavoda so tako našli več oglasov, s katerimi podjetja SC Lars iz Ptuja išče ključavničarje in druge delavce za delo v tujini.
Podjetje ima na današnji dan že 423 dni blokirane vse račune. Primer podjetja SC Lars ni osamljen primer podjetja, ki išče delavce za delo v tujini in ima že dlje časa blokirane vse račune.
Zgovoren je primer podjetja HMZ gradbeništvo, d. o. o., iz Ajdovščine, ki je na zavodu za zaposlovanje objavilo prosto delovno mesto plesalke oziroma hostese v nočnem klubu.
Postavlja se vprašanje, kako lahko podjetje, ki ima gradbeništvo registrirano kot glavno dejavnost, objavlja na zavodu takšen oglas. Na zavodu odgovarjajo, da so preverili vse evidence, ki so jim na voljo, in ugotovili, da ima podjetje HMZ gradbeništvo poslovno enoto, ki je registrirana za »druge poslovne storitve«. Na odgovor inšpektorata za delo na sindikatu še čakajo.
Zavod za zaposlovanje ima po zakonu o urejanju trga dela možnost, da upošteva pravnomočne sodbe za delodajalce. Tisti delodajalci, o katerih se je izkazalo, da kršijo delovno zakonodajo, jih zavod vpiše v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami.
Dokler delodajalci niso vpisani na ta seznam, lahko prek oglasov na zavodu iščejo delavce za napotitve v tujino, tudi če ima več sto dni blokiran račun. Eden od razlogov, da se to dogaja, je tudi počasnost postopkov na sodišču.
»Če bi naredili primerjavo, koliko dovoljenj potrebujejo slovenski in koliko hrvaški delodajalci za napotitev delavcev v tujino, bi v slovenski zakonodaji našli veliko lukenj. Po drugi strani pa delavec, ki hoče uveljaviti svoje pravice, potrebuje železno voljo, da se prebije čez številne birokratske postopke. Ne gre le za veliko nesorazmerje moči, ampak tudi za ekonomsko nesorazmerje,« pravi Lukič.
