Znanje in mreža poznanstev sta glavna aduta pri iskanju službe

Če te delodajalec ne pozna, si lahko še tako dober, pa te ne bo zaposlil; raje bo vzel nekoga, ki je samo »v redu«, ampak ve, kaj lahko pričakuje od njega.

Objavljeno
04. september 2014 20.06
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo

Maša Birsa je po letu in pol prostovoljnega dela na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje tam dobila službo. Nadomeščala naj bi zaposleno na porodniškem dopustu, a potem so na inštitutu dobili projekt, na katerem zdaj dela.

»Kot absolventka sem se udeležila izobraževanja prostovoljcev za voditelje skupin, ki so ga organizirali na inštitutu. To je bil moj prvi stik z zaposlenimi, kasneje sem za diplomsko nalogo opravila še intervju z eno od zaposlenih,« se spominja andragoginja Maša Birsa prvih stikov z organizacijo, kjer zdaj dela.

Ko je kot prostovoljka začela delo s skupino starejših, je bilo srečanj z zaposlenimi več. »Ker nisem iz Ljubljane in niti nisem imela stikov s starejšimi v tem okolju, smo se dogovorili, da bi se naša skupina dobivala na inštitutu. Tako sem imela še dodatne stike s sedanjimi sodelavci, kar je bila zame prednost, saj so me lahko spoznali,« pravi Maša.

In tako je na pobudo zaposlenih dobila ponudbo za nadomeščanje porodniškega dopusta ene izmed uslužbenk. Imela je tudi malo sreče, saj so na inštitutu vedeli, da je Maša tik pred zagovorom diplome in da išče službo. Zaposlitveni razgovor z direktorico je bil kratek, se spomni 25-letna sogovornica, »saj sva se že prej veliko srečevali in se pogovarjali o načrtih, na inštitutu so tudi že poznali moje reference in s čim se ukvarjam«.

Treba je vzeti pot pod noge

Na vprašanje, kako težko je dobiti službo v njenem poklicu, pravi, da je konkurenca velika. »Delo, za katerega smo specializirani andragogi, opravljajo tudi psihologi, socialni delavci in sociologi. Težko je, vendar se zanašam na svoje izkušnje – na tem področju delam že od drugega letnika fakultete. Vsekakor je prednost, če te potencialni delodajalec pozna, in to je najlažje prek prostovoljskega dela,« pravi Maša, ki ima že štiri leta izkušenj pri delu v medgeneracijskih programih in dve leti izkušenj z delom z mladimi, tudi v tujini.

Kaj predlaga mladim kolegom, ki iščejo službo? Da gredo od organizacije do organizacije, se pozanimajo o možnostih tudi prostovoljskega dela. »Tako te spoznajo, vidijo tvoje kompetence. Treba pa se je potruditi, biti motiviran,« je Maša prepričana, da je to najboljši recept za zaposlitev.

In tudi za to, da dobiš izkušnje. »V neki instituciji te mogoče niso zaposlili, ampak si dobil ogromno izkušenj, ki so pri iskanju službe najbolj pomembne,« pravi. Poleg tega pa tudi, da znaš poiskati razpise, na katere bi se organizacija lahko prijavila, in pripraviti dokumentacijo za to. »To je kompetenca, ki se zahteva za skoraj vsako službo na mojem področju,« je prepričana sogovornica in dodaja, da je veliko organizacij, ki si pomagajo s prostovoljci, zato je treba prevzeti pobudo, »ker delo te ne čaka več, ampak ga moraš poiskati«.

Verjame, da bo po poteku pogodbe s sedanjim delodajalcem – če ne bo mogla ostati – našla službo na svojem področju. Vzrok? Prek različnih organizacij, kjer je delala, in projektov pozna ljudi. »Če te delodajalci nimajo priložnosti spoznati, si lahko še tako dober, pa te ne bodo zaposlili, ker ne vedo, kaj lahko pričakujejo od tebe. Raje bodo vzeli nekoga, ki je 'samo' v redu, ampak vedo, da bo opravil delo. Mreženje je poleg pridobivanja izkušenj ena poglavitnih stvari pri možnostih za zaposlitev. Ampak to gre z roko v roki: ko hodiš na izobraževanja, seminarje, spoznavaš ljudi iz različnih organizacij in si izmenjaš kontakte.«

Poznanstva in prijateljstva pa sklepa tudi pri drugih aktivnostih, njenih konjičkih, ki se zelo povezujejo s službo. Tudi tako si je mogoče odpirati nove možnosti. »Zdaj mladi težko dobijo službo za nedoločen čas, posebno dekleta, zato o tem sploh ne razmišljam. Grem korak za korakom, nadgrajujem znanje in kompetence in zdaj je moj cilj – opravljati delo, ki me veseli – dosežen.«