Trg je odprt, posodobiti je treba omrežje

Ljubljana - Slovenski trg elektrike in plina po osmih letih prehaja v drugo fazo odpiranja, to pa zahteva tudi prilagoditve glavnih igralcev. Domači trgovci se uveljavljajo na tujih trgih in se združujejo, tuja podjetja pa prihajajo k nam: na gospodinjske odjemalce meri nemški velikan RWE, na poslovne pa Hrvatska elektroprivreda (HEP). Cene elektrike na borzah so nizke in bodo take po mnenju poznavalcev tudi ostale še nekaj časa, kar pomeni za domače proizvajalce, predvsem Termoelektrarno Šoštanj, velike težave. Plinski trg omogoča, da Geoplin ne zadržuje več odjemalcev z dolgoročnimi pogodbami.

»Slovenski trg je za toliko igralcev zelo odprt, smo že prešli pozitivno mejo,« pravi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. Hčerinsko družbo Elektro energijo tudi zato prevzema Gen-I, vendar agencija za varstvo konkurence še ni izdala soglasja. »Nekaj bi morali narediti za zaščito trga. Nekateri trgovci obljubljajo za gospodinjstva od 30 do 40 evrov prihranka na mesec pri cenah elektrike. Elektrika je že manj kot 40 odstotkov računa, marže pa so tako nizke, da je mogoče prihraniti le do pet evrov na mesec. Vendar so akviziterji plačani po podpisanih pogodbah, zato se take manipulacije še vedno dogajajo,« pravi Ribič.

Slovenija je evropski komisiji napovedala, da bo v energetskem konceptu sledila zavezam za zmanjšanje emisij energetike. Premog bi po tem načrtu nehali uporabljati leta 2054, v letu, ko se bo iztekla življenjska doba šoštanjske šestice. »S cenami, ki so zdaj na trgu, od 30 do 35 evrov za megavatno uro, se ne da pokriti niti variabilnih stroškov proizvodnje elektrike v Tešu, negotove so celo nove hidroelektrarne. Mehanizem za podporo stabilnosti sistema (CRM) bo moral biti sprejet, sicer ne bo dovolj elektrike. Lani smo imeli zelo dobro proizvodnjo hidroelektrarn, letos je že slabša. V takih primerih potrebujemo stabilne vire elektrike, neodvisne od vremenskih razmer, kar termoelektrarne so,« pravi Blaž Košorok, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne.

Aleksander Mervar, direktor Elesa, pa opozarja na to, da Slovenija sicer lahko uvozi vso elektriko, vendar je težava »komercialni zamašek« na meji z Avstrijo. Hrvaška se spremeni v uvoznico elektrike, če ni dovolj dežja, zastoji pa nastajajo tudi v povezavi med Avstrijo in Madžarsko. Do zadnje v Elesu načrtujejo nov daljnovod. »Če bo uvozna odvisnost kljub temu presegla 15 odstotkov, bomo pristali pri italijanskih cenah elektrike, enih najvišjih v Evropi. Zdaj ima v regiji samo Hrvaška nižje cene elektrike za gospodinjstva, druge države imajo višje,« pravi Mervar.

Bolj kritični so v gospodarstvu. »Trg električne energije je dovolj odprt, da podjetjem omogoča samostojno odločanje o nakupni strategiji. Popolnoma drugače je z distribucijo: na tem področju nimamo izbire, ker so distributerji določeni geografsko, kar je sicer logično. Težava je tudi finančna požrešnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), ki distributerjem odmerja precej manjši delež omrežnin, kot ga pobere. Omrežje je zaradi tega slabo vzdrževano, kakovost dobavljene električne energije pa zelo slaba. Nihanja napetosti in izpadi napajanja ob nevihtah so na ravni indijske elektrodistribucije in naši tovarni na leto povzročijo povprečno za 100.000 evrov škode. SODO je odgovoren agenciji za energijo, ta pa nikomur,« pravi Boštjan Smrekar iz Papirnice Vevče.