Tudi v krizi lahko najdemo priložnosti

Ljubljana - Finančna in gospodarska kriza je prizadela tudi borznoposredniške hiše, ki so morale, tako kot Medvešek Pušnik, že zmanjšati stroške in število zaposlenih. Vendar kljub temu predsednik uprave Bogdan Pušnik meni, da zaupanje v kapitalske trge ni popolnoma izginilo, celo nasprotno: priložnosti, ki jih ponuja kriza, bodo po njegovem mnenju večje tudi od tistih, ki jih je ponujalo lastninsko preoblikovanje.

Vrednost indeksa SBI 20 se v zadnjem mesecu giblje med 3.800 in 3.900 točkami. Ali to pomeni umirjanje ali bo vrednost delnic še padala?

Ne upam si trditi, da pričakujem, da bodo vrednosti še padale, ne vidim pa razlogov, zakaj bi se v relativno kratkem času povečale. Mislim, da je ugoden čas za previdne nakupe tudi slovenskih delnic, vendar menim, da trenutek še ni pravi. Hkrati pa se bojim, da bo kriza v Vzhodni Evropi na rezultate slovenskih podjetij še bolj vplivala, kot je do zdaj, in bi se lahko zgodilo, da bodo vrednosti teh podjetij še manjše. Volatilnost indeksa okrog te vrednosti se mi zdi v redu, je zdrava. Manj me navdušuje razmeroma majhna globina trga - promet z delnicami je zelo majhen. Celo Krka, ki je med slovenskimi delnicami najbolj v prometu, redko doseže 200.000 ali 300.000 evrov prometa, pri drugih delnicah pa je že 50.000 evrov veliko. Če se bo to stanje nadaljevalo, lahko še nekaj časa opazujemo počasno drsenje indeksa.

Ali to potem pomeni, da ni več zaupanja v kapitalske trge?

Ne bi rekel. Ne. Prepričan sem, da je na trgu premalo denarja, likvidnosti. Ta bi omogočala večjo izmenjavo delnic, kar bi povzročilo večji promet, s tem pa bi imeli bolj prave cene. Zaupanje v kapitalske trge ostaja, saj je navsezadnje vedno kupljena enaka količina delnic, kot je prodana. Nobenih razlogov ni, tudi v Sloveniji, da zaupanja v kapitalske trge ne bi bilo, saj tudi komunikacija podjetij z delničarji ni slaba.

Si vi (ali sploh kdo) še upa napovedati, kdaj bo konec krize?

Če smo se iz te krize česa naučili, smo se to, da je napovedna moč orodij, ki smo jih uporabljali v svetu financ, enaka ničli. Si pa danes upam napovedati, da bo finančni sektor preživel. Vse centralne banke vseh držav so namreč ugotovile, da bi, če bodo finančni sektor pustile propasti, to verjetno vodilo v svetovno katastrofo. Kakšna pa bo globina in obseg krize ter kako se bo prenesla na realni sektor - o tem nimam neke zgodbe, čarobnih datumov ali dejstev.

Več v prilogi Delo FT