Turboinštitut zmagal na Neretvi

Ljubljana – Ljubljansko podjetje Turboinštitut, ki se ukvarja z razvojem turbin in druge hidrološke tehnologije, bo v Bosni in Hercegovini zgradilo 31 malih hidroelektrarn na dveh pritokih reke Neretve. Turboinštitut bo lahko elektrarne, ki bodo imele skupaj 34 megavatov zmogljivosti, pridobile pa bodo približno 127 gigavatnih ur električne energije na leto, uporabljal trideset let. Posel je vreden 50 milijonov evrov.

Pogodbo o sklenitvi posla je včeraj nedosegljivi direktor Turboinštituta Vladimir Kercan v četrtek podpisal z načelnikom občine Konjic, ki bo po izteku tridesetletne koncesije postala lastnik malih HE, in generalnim direktorjem Elektroprivrede BiH, ki je Turboinštitut izbrala na nedavnem natečaju med tremi ostalimi (sarajevskimi) konkurenti. Kot zanimivost, direktor enega izmed njih (Tehel) je zadnji premier SFR Jugoslavije Ante Marković, ki je rojen v Konjicu. Marković je sicer junija v enem izmed intervjujev poudaril, da se bo vlagatelju v projekt vložek povrnil v največ šestih letih in da »je ponudba njegovega podjetja po vseh kriterijih najboljša«. Drugo podjetje, ki ni bilo izbrano (Unitis), pa je v polovičnem kuvajtskem lastništvu.

»To je skupni projekt Elektroprivrede in Turboinštituta, ki ga bomo izpeljali v naslednjih treh letih. Prvih šest HE bo zgrajenih do konca leta 2006, naslednjih osemnajst do konca 2007 in zadnjih sedem še leto kasneje,« so včeraj pojasnili v Elektroprivredi BiH. Elektrarne bodo stale na dveh pritokih Neretve (Ljuta in Neretvica) v občini Konjic, ki bo postala njihov lastnik po izteku tridesetletne koncesije za uporabo, ki jo je dobil Turboinštitut. Tako kot v Sloveniji je tudi v BiH odkup elektrike iz malih HE obvezen, zato pri Turboinštitutu ne bodo potrebovali licence za trgovanje z elektriko. Občina Konjic naj bi s koncesijo in odstotkom od prodane proizvedene energije po nekaterih podatkih letno zaslužila do 400.000 evrov.

Po informacijah iz BiH je možno tudi, da Turboinštitut ne bo zgradil vseh 31 malih hidroelektrarn, kolikor jih načrtuje hidroenergetska študija, ki jo je naročila občina Konjic. Na bližnji reki Trešanici je tako imetnik koncesije zaradi ekonomskih in tehničnih razlogov zgradil le polovico vseh načrtovanih elektrarn. Tudi regijski okoljevarstveniki so že v začetku oktobra napovedali, da bodo od Turboinštituta zahtevali prekinitev delovanja malih HE na reki Ljutici v najbolj sušnih mesecih, ko bi lahko to ogrozilo njen naravni tok in s tem povezane ekosisteme.

Po junijskem podpisu podobne pogodbe v Makedoniji je to že drugi uspešen posel Turboinštituta pri gradnji malih HE v nekdanji Jugoslaviji. Turboinštitut je sicer že avgusta lani z Elektroprivredo in podjetjema Energoinvest in Hidrogradnja podpisal pismo o nameri o sodelovanju pri razvoju malih in srednjih hidroelektrarn v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Nekoliko severneje od Konjica, na območju Fojnice, je štiri male HE pred meseci zgradila tudi družba Istrabenz energetski sistemi v sodelovanju s sarajevskim podjetjem Intrade energija.

Turboinštitut je imel lani skoraj 900 milijonov tolarjev kapitala več kot pet milijard prihodkov, torej več kot pol manj od okvirne vrednosti najnovejšega posla, in 90 milijonov tolarjev dobička. Ustanovljen je bil leta 1948 kot javni inštitut, danes pa je zasebno podjetje v večinski lasti notranjih delničarjev. Po skoraj petino delnic imajo v lasti še Artinvest ter skupaj Savske, Dravske in Soške elektrarne. Podjetje ta hip deluje na več kot dvajsetih projektih, med drugim tudi v Iranu in Dominikanski republiki.