Blišč imena Prevent je, pravijo poznavalci, zadnje čase kar nekam zbledel. Ne toliko zaradi zadnja leta ne več tako blestečih poslovnih rezultatov, temveč zaradi skrbi, kakšna prihodnost ga čaka. Zaskrbljenosti tudi ne zbujajo toliko zadnje spremembe lastništva tega gospodarskega velikana - domačin Janko Zakeršnik in v Nemčiji živeči Bošnjak Nijaz Hastor nenadoma obvladujeta že dobrih 97 odstotkov koncerna, pred kratkim pa je iz igre izpadel dolgo vodilni mož in oče sodobnega Preventa Jože Kozmus -, temveč to, da so se uprava, nadzorni svet in lastnika odločili, da bodo popolnoma ignorirali javnost.
Res si to, da javnosti pač ne povedo, kaj pripravljajo, kaj nameravajo, kakšne načrte imajo, komu bodo kaj prodali itd., pravzaprav lahko privoščijo, a to ima za prihodnost - in ugled - celotne skupine tudi slab predznak. Govoric o tem, kaj se v resnici dogaja v ozadju, je veliko, odgovorov na vprašanja, ki jih postavlja javnost, pa ni. Razloga, zakaj je tako, sta lahko samo dva: ali se je za popolno ignoranco javnosti odločil kontroverzni Janko Zakeršnik, to pa spričo okoliščin pride prav tudi Nijazu Hastorju in odpadlemu Jožetu Kozmusu; ali pa je molk pravzaprav napoved novih, nepredvidljivih dogodkov.
Javnost seveda bolj zanima usoda Preventa kakor odnosi med njegovimi tvorci. A kljub temu je tudi povprečnega opazovalca, še bolj pa tam zaposlene, zbodlo v oči, da je pri novem koraku koncentracije lastništva prišlo do nepredvidenih dogodkov. Konec junija letos je avtoprevoznik Janko Zakeršnik postal večinski, več kot 52-odstotni lastnik Preventa, še pred letom dni pa sta ga Nijaz Hastor in Jože Kozmus hotela izriniti na obrobje. Toda načrt za enotirni sistem vodenja Preventa, v katerem ne bi bi bilo prostora prav za Janka Zakeršnika, je spodletel; po letu dni se je človek, čigar vpliv so hoteli omejiti, dvignil na sam vrh. Svoj lastniški delež mu je prodal 28 let vodilni človek Preventa Jože Kozmus in tako simbolično odšel v zgodovino.
Vsi ti zakulisni pretresi veliko povedo o dogodkih v Preventu. Najhujšo zaskrbljenost povzroča predvsem to, da se za pišmeuhovskim odnosom do javnosti (Prevent kot veliko podjetje ima do matičnega okolja vsekakor veliko družbeno odgovornost) skriva tudi dilema, kako naprej. Ni skrivnost, da je Jože Kozmus iz igre izpadel zaradi propadlega projekta laserskih kartic in da je bil svoj več kot petinski delež pravzaprav prisiljen prodati. Prodal pa ga ni svojemu mentorju Nijazu Hastorju, s katerim sta ga pripeljala med velike, temveč sokrajanu Janku Zakeršniku. Prevent je zdaj v rokah dveh ljudi, ki imata na njegovo prihodnost zagotovo različne poglede.
Možnosti, v kakšno smer bo šel veliki Prevent, je več, se pa med seboj zelo razlikujejo. Vprašanje je, ali se Janko Zakeršnik in Nijaz Hastor lahko uskladita glede prihodnosti Preventa. Bošnjak, brez čigar pomoči Prevent danes gotovo ne bi bil takšen, kakršen je, ima svoje načrte. Že zdaj je precej proizvodnje preselil, tudi v Bosno, vprašanje pa je, kakšni so cilji večinskega lastnika Janka Zakeršnika. Ali ima lastnik Eurocityja res prave poslovne ambicije, ki bodo koristile tudi matičnemu okolju, ali pa je delnice in večinski delež kupil pač zato, ker ima dovolj denarja, hkrati pa je »podkuril« vsem tistim, ki so ga pred letom dni hoteli odriniti. Ali pa bo kot sposoben poslovnež z večinskim deležem Preventa naredil le dober posel.
Več kot desetletje dolga zgodba o uspehu Preventa - zadnje čase je res manjši kakor prejšnja leta - ima še eno, večini ljudi manj znano dimenzijo. Zadeva pa usodo ljudi, ki so iz manj znane manufakturne delavnice ustvarili za slovenske razmere veliko podjetje s podružnicami v Evropi, Afriki in celo v Južni Ameriki. Med lastniki Preventa skoraj ni več Jožeta Kozmusa, slovenske naveze v Nemčiji živečega Bošnjaka Nijaza Hastorja. Ni skrivnost, da je Prevent zrasel v velikana prav z navezo Hastor-Kozmus, vsi drugi pa so bili pri tem le bolj ali manj pomembni pomočniki. Najpomembnejši človek, človek iz ozadja Hastor, je zdaj že podrejen Zakeršniku. Spretnega avtoprevoznika so doslej vsi v tej igri bolj ali manj odrivali. Zakeršnik, nikdar favorit, je dobil tudi bitko za Prevent.
Vprašanja, ki se postavljajo, so za zdaj brez odgovora. To utegne biti pomenljivo, čeprav prvi človek uprave Borut Meh še vedno trdi - kaj pa mu navsezadnje preostane -, da Prevent trdno vztraja na svoji poti in pri svoji strategiji.