Ukrepi proti kriminalu belih ovratnikov

Ljubljana - Poročilo o kaznivih dejanjih v gospodarstvu in kaznivih dejanjih kršitev temeljnih pravic delavcev, ki ga je po naročilu ministrstva za pravosodje pripravilo vrhovno državno tožilstvo, dokazuje, da so obremenitve tožilstva in sodstva na tem področju velike, ne pa tudi, da jim ne bi bili kos, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal minister za pravosodje Aleš Zalar in dodal, da rezerve gotovo so, zato je od vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča že zahteval nadaljnje ukrepanje

Število zadev na področju gospodarskega kriminala je razmeroma veliko, kaže poročilo: 30. junija letos so imeli tožilci na področju kaznivih dejanj v gospodarstvu v delu ovadbe proti 1649 fizičnih in 283 pravnih oseb, na sodiščih pa so obravnavali 3201 fizičnih in 306 pravnih oseb. Stanje po posameznih tožilstvih in sodiščih v Sloveniji je različno. Največ zamud je v Ljubljani in Celju, najboljše rezultate pa je doseglo kranjsko sodno območje.

»Nekateri podatki nas skrbijo. Sodne preiskave, ki bi po zakonu morale biti končane v šestih mesecih, na nekaterih sodiščih v povprečju vodijo tudi po dve leti. Niso redki primeri, ki trajajo deset let,« je dejal Zalar. Razlogov za zaostanke poročilo ne ugotavlja, kot tudi ne, katerih kaznivih dejanj je največ.

Državno tožilstvo je letos v prvem polletju zoper fizične osebe prejelo 429 kazenskih ovadb zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije, zoper pravne osebe pa 58. Ali je to več v primerjavi s prejšnjim letom, ni znano, saj takšnih analiz doslej niso delali, je povedal Zalar. »Dejstvo pa je, da se je v vseh članicah EU na tem področju povečala kriminaliteta, in Slovenija najbrž ne bo izolirana.«

Takšna poročila bodo najbrž postala stalna, v prihodnje naj bi jim dodali tudi merjenje uspešnosti dela tožilcev. Poleg tega je minister od vrhovnega državnega tožilstva zahteval ažurnost pri odločanju tožilcev takoj po prejemu ovadbe in uporabo pospešitvenih pravnih sredstev. Poročilo namreč dokazuje, da teh sredstev tožilci doslej niso uporabljali. Predsedniku vrhovnega sodišča pa je naložil, naj preveri zadeve, pri katerih nastajajo zamude, in zagotovi njihovo pospešeno obravnavanje. Zalar je poudaril, da se na ministrstvu zavedajo, da si javnost mnenje o delovanju pravosodja ustvarja predvsem na podlagi delovanja kazenskega pravosodja: »Zato so tudi naši ukrepi usmerjeni v to. Vlada misli resno v zvezi z bojem proti gospodarskemu kriminalu in korupciji.«

Eden od ukrepov je tudi ustanovitev specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, ki ga predvideva novela zakona o sodiščih (predlog je bil včeraj v vladni proceduri). Minister je omenil še spremembo zakona o kazenskem postopku, ki predvideva ustanovitev posebnih preiskovalnih skupin pod nadzorom državnih tožilcev, namenjenih interdisciplinarni obravnavi dejanj gospodarskega kriminala. K izboljšanju stanja pa naj bi pripomogla tudi vzpostavitev nacionalnega preiskovalnega urada 1. januarja 2010.

Iz petkove tiskane izdaje Dela