Umar: Inflacija marca najbrž navzgor

Ljubljana – Večina kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je konec lanskega leta izboljšala, a še vedno zaostaja za ravnijo predkriznega leta 2008, ugotavlja vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) na podlagi izsledkov januarskega Ekonomskega ogledala. Kot skrb vzbujajoča pa predstavlja gibanja na trgu dela (naraščanje brezposelnosti in močno povečanje plač) ter zunanje pritiske na doslej razmeroma umirjeno rast inflacije; to sta namreč dejavnika, ki bosta imela ključni vpliv na prihodnjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in na njegovo rast. Končnih podatkov o lanski inflaciji še ni, jasno pa je, da je bila pod vplivom nizke gospodarske rasti razmeroma umirjena. Visoka rast cen surovin, ki je stresla mednarodne trge in je konec leta že povzročila nemir v domači prehranski proizvodni verigi, se po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta še ni pokazala na maloprodajnih cenah (z izjemo sveže zelenjave in sadja).

Kako pa kaže za letos? Inflacijska gibanja bodo odvisna od intenzivnosti prenosa podražitev iz mednarodnega okolja v domače cene. Umar dvomi, da bi se lahko ponovila epizoda iz leta 2007 in 2008, ko je bil učinek podražitve surovin na domače cene močno potenciran. Makroekonomske razmere so namreč zdaj drugačne, stopnja koncentracije v trgovini na drobno pa je nekoliko nižja. »V naslednji redni, torej pomladanski napovedi bomo zato inflacijo najverjetneje popravili navzgor. Pri tem se bomo pri napovedi cen surovin in hrane kot ponavadi oprli na napovedi specializiranih mednarodnih institucij, predvsem FAO in IMF, ki sicer ob pripravi jesenske napovedi takšnega šoka cen niso predvidele,« je poudaril Vasle.

Medtem ko je IMF januarja rahlo izboljšal napoved svetovne gospodarske rasti za letos (vendar še vedno predvideva, da bo počasnejša kot lani), domači vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za Slovenijo za zdaj ne vidi razlogov za kakršen koli popravek. Vztrajal bo pri 2,5-odstotni napovedi – ob domnevi, da bodo najnujnejše strukturne spremembe uveljavljene. Kljub višji rasti cen na drobno torej ne pričakujejo stagflacije. Kot je včeraj na tiskovni konferenci povedal direktor urada Boštjan Vasle, se je konec leta nadaljevalo postopno okrevanje gospodarstva, namreč ključnih dejavnikov njegove rasti: izvoza, uvoza predelovalnih dejavnosti, trgovine, tako da se bo verjetno uresničila napoved o 0,9-odstotni gospodarski rasti v letu 2010. Izjema je bilo gradbeništvo, ki iz meseca v mesec upada.

Slabšale so se tudi razmere na trgu dela. Število brezposelnih se je decembra močno povečalo in preseglo 110.000 ljudi, plače pa so – v posmeh borni gospodarski rasti – močno zrasle. Povečevanje brezposelnosti so povzročili poslovni razlogi (propadanje nekaterih podjetij in krčenje zaposlenosti v tistih, ki še delajo) in povečanje brezposelnih v starosti nad 50 let. To si na uradu razlagajo predvsem s spremembami pokojninske zakonodaje, ki naj bi začela veljati letos in so se ji delavci prilagodili. Od oktobra do decembra lani se je število brezposelnih samo na račun delavcev iz te starostne skupine povečalo kar za 7200, v celem letu pa je preseglo 10.000. Najbolj je upadlo število delovno aktivnih v gradbeništvu.

Novembra je povprečna bruto plača na zaposlenega zrasla kar za 13,7 odstotka. Poleg visoke rasti osnovne plače so k temu prispevala tudi izredna izplačila ob koncu leta. Ta izplačila so bila po Vasletovih besedah med večjimi v zadnjem desetletju. K 11-mesečnemu prirastu plač (za 5,2 odstotka) so dobri dve odstotni točki prispevala izredna izplačila, kar tri točke pa zvišanje minimalne plače – vse v zasebnem sektorju, medtem ko so plače v javnem sektorju mirovale. Vasle: »Višina izrednih izplačil in delež zaposlenih, ki jih prejmejo, sta bila spet najvišja v dejavnostih z že sicer najvišjimi povprečnimi plačami in hkrati z velikim deležem državnega lastništva: preskrba z elektriko, plinom in vodo, rudarstvo ter finančne in zavarovalniške dejavnosti.«

Rast plač znižuje stroškovno konkurenčnost gospodarstva. Ta se lani sicer ni poslabšala, a ker se je v drugih članicah EU izboljšala, Slovenija zgublja svoj položaj, čedalje teže ohranja visoko rast izvoza, ki je za zdaj ključni generator gospodarske rasti.