Umar: okrevanje bo počasno in še vedno negotovo

V Sloveniji zadnji podatki kažejo na stabilizacijo aktivnosti na nizkih ravneh oziroma ponekod rahlo izboljšanje razmer, na trgu dela pa se razmere še naprej poslabšujejo.

Objavljeno
06. november 2009 12.31
Ma.B.
Ma.B.
Ljubljana - Mednarodne institucije ob povišanih napovedih gospodarske rasti v naših ključnih trgovinskih partnericah opozarjajo, da bo okrevanje počasno in negotovo ter zaznamovano z rastjo brezposelnosti. V Sloveniji zadnji podatki kažejo na stabilizacijo aktivnosti na nizkih ravneh oziroma ponekod rahlo izboljšanje razmer, na trgu dela pa se razmere še naprej poslabšujejo.

Razmere na trgu dela se še poslabšujejo

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so danes izdali oktobrsko številko Ekonomskega ogledala, kjer poudarjajo, da so predvsem pozitivni učinki fiskalnih in monetarnih ukrepov vplivali na postopno izboljševanje nekaterih kazalnikov in na nekoliko navzgor popravljene napovedi mednarodnih institucij za naše najpomembnejše trgovinske partnerice. Ob tem pa zaradi začasne narave ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti opozarjajo, da bo okrevanje počasno in še vedno negotovo, predvsem pa ga bo zaznamovala nadaljnja rast brezposelnosti.

»Tudi v Sloveniji podatki o gospodarski aktivnosti v zadnjih mesecih kažejo na stabilizacijo oz. v določenih segmentih celo na rahlo izboljšanje, vendar so bile vrednosti ključnih kazalnikov avgusta medletno še vedno precej nižje,« je podatke o domačem gospodarstvu komentiral Boštjan Vasle, direktor Umarja. V zadnjih štirih mesecih se je, z izjemo julija, vrednost nominalnega izvoza blaga in obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti povečala. Vrednosti realnega prihodka v trgovini na drobno in v gostinstvu se ohranjata na približno podobni ravni, padec vrednosti opravljenih gradbenih del pa se nadaljuje. »V primerjavi z enakim obdobjem lani ostajajo vrednosti vseh petih kazalnikov tudi do petino nižje,« je še poudaril.

Pod vplivom gospodarske krize se po oktobru lani občutno poslabšuje tudi plačilna sposobnost podjetij, saj je bilo pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu v prvih devetih mesecih letos kar za 40,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani, povprečni mesečni znesek nedospelih obveznosti pa je bil skoraj za tri četrtine večji.

Po celotni odpravi plačnih nesorazmerij rast plač precej višja od ocenjene

Število delovno aktivnih se je avgusta zmanjšalo za 0,2 odstotka in je bilo za 3,0 odstotke manjše kot pred enim letom. Še naprej se število delovno aktivnih najbolj zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih. Rast števila brezposelnih se je oktobra še pospešila in je bilo konec meseca tako registriranih že 94.591 brezposelnih oseb (6.255 več kot avgusta in več kot polovico več kot oktobra lani).

Povprečna bruto plača na zaposlenega se je avgusta znižala zaradi znižanja plač v zasebnem sektorju (za 1,2 odstotka). Te so se namreč znižale v vseh dejavnostih (z izjemo gostinstva), v javnem sektorju pa je bila višja za 0,8 odstotka. Vlada je oktobra sklenila nov dogovor o politiki plač v javnem sektorju, po katerem bo rast povprečne bruto plače v tem sektorju po naši oceni prihodnje leto znašala 3,1 odstotka (po februarskem dogovoru 10,3 odstotke). »Ugotavljamo pa, da bo po celotni odpravi plačnih nesorazmerij rast plač precej višja od ocenjene pred začetkom plačne reforme. To je poleg premikov po plačnih razredih in napredovanj tudi posledica povečanja ostalih elementov v strukturi plač (nadure in zaostala izplačila), kjer med dejavnostmi izstopa predvsem zdravstvo,« še poudarjajo na Umarju.

Kreditna aktivnost slovenskih bank je tudi septembra ostala skromna, saj je medletna rast kreditov padla že pod 5,0 odstotka, banke pa so v prvih devetih mesecih letos neto odobrile domačim nebančnim sektorjem le dobro petino vrednosti kreditov iz enakega obdobja lani, in sicer v višini 878,6 milijonov evrov. Od tega največji del predstavlja zadolževanje prebivalstva, kreditiranje podjetij pa ostaja skromno. Ponovno se je precej okrepil obseg vlog države, ki je večji del sredstev od tretje izdaje obveznice letos kratkoročno naložila v banke.