Tiskane izdaje
Ljubljana – Dvoodstotna gospodarska rast, kot jo je za letos napovedal vladni Umar, je soliden, ne pa navdušujoč podatek. Z njim po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta pač ne bomo zmanjšali zaostanka za
državami, s katerimi se radi primerjamo.
Do leta 2008 smo z okoli štiriodstotno rastjo BDP zmanjševali razliko in prišli do desetodstotnega zaostanka za povprečjem evrskih držav, sledil pa je tako velik padec gospodarske aktivnosti, da sta bili samo dve državi še slabši.
Upoštevaje vse okoliščine napoveduje Umar za letos torej 2,0-odstotno rast BDP, za leti 2015 in 2016 pa zaradi upočasnjene rasti najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric 1,6-odstotno rast. Seveda sta 2 odstotka bolje kot 0,8-odstotni padec, ki ga je za letos napovedoval Umar pred enim letom ali polodstotna rast, ki jo je napovedal na pomlad. Bolje je tudi od nedavnih napovedi o rasti BDP, ki sta jih dala EBRD (0,7 odstotka) in Banka Slovenije (1,6 odstotka).
Skupno vsem trem pa je izboljševanje napovedi in glavna vzroka: izvoz in naložbe, posebej infrastrukturne in posebej z evropskimi sredstvi. »Zasluga« domače potrošnje je manjša – je pa dobrodošel zasuk od padanja k rasti - kar se bo intenziviralo. Manj pa bo »evropskih« naložb, saj se pač izteka eno finančno obdobje, čas torej, ko se vedno hiti s porabo sredstev. Vendar pa v Umarju napovedujejo, da se bo hkrati končno konsolidiral zasebni sektor, kar naj bi vodilo v naložbe v opremo in stroje. Izvoz se bo še krepil: z lanske 2,6-odstotne rasti bo letos večji za 3,7 odstotka, prihodnje leto za 4,3 odstotka in leta 2016 pa za 4,9 odstotka. Pri tem bo bolj živahen izvoz proizvodov (letos plus 4,3 odstotka), manj pa storitev (letos plus 1,2 odstotka).
Brezposelnost se umirja, a zelo počasi, pravzaprav prepočasi: z lanskih in letošnjih 13,1 odstotka na 13 prihodnje leto in 12,7 odstotka v 2016. Negotovost v podjetjih vodi v začasno najemanje pri agencijah. Inflacija bo po besedah Boštjana Vasleta zaradi cenejših hrane in energentov, nižjih stroškov dela in varčevanja ostala nizka – letos na letni ravni 0,3-odstotna, prihodnje leto 0,6 ter leta 2016 podvojena, 1,2-odstotna. Pot v svetlo prihodnost ni povsem ravna. Boštjan Vasle opozarja, da se gospodarsko okrevanje zunanjetrgovinskih partneric upočasnjuje, povečujejo se geopolitične napetosti, predvsem pa so nedorečeni domači ukrepi – začenši z javnofinančno konsolidacijo: bo primanjkljaj zdrknil pod tri odstotke BDP? Si bomo še naprej sposojali? Resda pod za državo zgodovinsko najbolj ugodnimi pogoji, ki pa se še niso prelili v podjetja.
GZS tudi popravil svojo napoved navzgor
Napoved gospodarske rasti so v GZS dvignili na 1,6 % BDP, medtem ko jo za naslednje leto puščajo nespremenjeno pri 1,2 %. Tveganja za realizacijo izvoznih naročil so se povečala, so zapisali v svojih napovedih, kjer so poudarili, da še vedno nismo priča prilagoditvam na trgu dela, ki bi pospešile prestrukturiranje gospodarstva, javni sektor pa se ni držal zavez o znižanju števila zaposlenih. Medtem je izvozni sektor krepil zaposlovanje z večjim angažmajem delavcev, napotenih prek agencije. Rahla rast zaposlenosti v letu 2014 tako ne temelji na bolj vzdržnem gospodarskem okrevanju, kar se kaže tudi v šibki zasebni potrošnji, dodajajo.
»Medletna inflacija se je precej znižala, pri čemer je imelo blago najbolj negativno cenovno dinamiko, povezano z nižjim cenami surovin zaradi močnega evra v prvi polovici leta. Povezano s ponovno močjo evra pričakujemo dvig cen blaga v naslednjih mesecih. Vodilni indikatorji proizvodnega sektorja naših najmočnejših trgovskih partneric se obračajo navzdol. Zaradi strukture slovenske predelovalne industrije pričakujemo, da bo val znižanih naročil dosegel Slovenijo šele v začetku drugega leta, prav tako ima na izvoz in industrijsko proizvodnjo Slovenije zopet močnejši vpliv večja aktivnost v novomeškem Revozu,« so pojasnili.
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, pa je ob napovedi dejal: »Gospodarska rast ne temelji na vzdržnih strukturnih temeljih, pri čemer se težko izognem uporabi izraza 'statistična rast'. Slovensko gospodarstvo potrebuje aktivnejše sistemske ukrepe in dolgoročnejšo gospodarsko politiko, da bo znova zaposlovalo in investiralo v stroje in opremo«.
Tudi drugi napovedujejo rast
EBRD je svoje napovedi popravila pred tedni: lansko jesen so za leto 2014 napovedovali dveodstotno znižanje BDP, na pomlad so govorili o ničelni rasti, zdaj naj bi bila ta 0,7-odstotna, prihodnje leto pa enoodstotna.
Banka Slovenije je pred dnevi za letos napovedala 1,6-odstotno rast, za leto 2015 pa 1,3 odstotno rast. Lanska jesenska napoved BS je govorila o 0,7-odstotnem padcu, letošnja pomladanska pa o 0,6-odstotni rasti.
