Umar: Ugodna gibanja se nadaljujejo tudi letos

Potem ko je Slovenija lani zabeležila najvišjo gospodarsko rast v tem desetletju, se spodbudna gospodarska gibanja po prvih razpoložljivih podatkih Umarja nadaljujejo tudi letos.

Objavljeno
04. april 2007 14.30
Boštjan Vasle
Ljubljana – Potem ko je Slovenija lani zabeležila najvišjo gospodarsko rast v tem desetletju, se spodbudna gospodarska gibanja po prvih razpoložljivih podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) nadaljujejo tudi letos. Potrošniški optimizem se še naprej krepi, saj je kazalec zaupanja v prvem četrtletju dosegel najvišjo četrtletno raven doslej. Visoka ostaja tudi vrednost kazalnika gospodarske klime.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je marca sicer znižala za eno odstotno točko, a se ohranja na najvišjih vrednostih po letu 1996, v danes izdani marčevski številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja Umar.

Kljub relativno visoki mesečni rasti cen v marcu ta ni povzročila sprememb dolgotrajnejših indikatorjev rasti cen. Po ocenah vodje sektorja za makroekonomske analize in razvoj pri Umarju Boštjana Vasleta je bila enoodstotna rast cen v marcu ključno zaznamovana z višjimi cenami nafte in posledično tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, delno pa z višjimi cenami izrazito sezonskih skupin proizvodov in storitev.

Medletna inflacija se je marca zvišala za 0,2 odstotne točke na 2,3 odstotka, povprečna pa je ostala nespremenjena in je znašala 2,5 odstotka oziroma na ravni, na kateri se giblje že od začetka leta 2006, ugotavlja Umar.

Ohranjanje možnosti za nadaljnjo rast zaposlenosti

Tudi gibanja na trgu dela v začetku leta kažejo, da se ob nekaterih sezonskih nihanjih ohranjajo možnosti za nadaljnjo rast zaposlenosti. Ta se je januarja namreč ponovno nekoliko povečala. Zaradi decembrskih odpuščanj, ki so bila predvsem sezonske narave, se je januarja sicer nekoliko povečala tudi stopnja registrirane brezposelnosti.

Kot pojasnjuje Vasle, se je število brezposelnih po januarskem sezonskem povečanju februarja ponovno zmanjšalo. Hkrati je bil priliv v brezposelnost eden najmanjših v zadnjih letih. "Ključnega pomena je, da spodbudna gibanja na trgu dela niso povzročala pritiskov na rast plač. Te so ob koncu lanskega leta sicer zanihale zaradi izplačila trinajstih plač, v začetku letošnjega leta pa se je nadaljevala njihova stabilna rast," je dejal.

Lani najvišja gospodarska rast v tem desetletju

Slovenija je lani zabeležila najvišjo gospodarsko rast v tem desetletju, ki je bila v primerjavi z letom prej višja za 1,2 odstotne točke, za 0,5 odstotne točke pa je presegla tudi jesensko napoved Umarja. Kot ugotavlja urad, je bila struktura visoke gospodarske rasti v letu 2006 z razvojnega vidika ugodna.

Izboljšanje mednarodne konjunkture je pozitivno vplivalo na rast izvoza, ki se je ohranila na visoki ravni iz leta 2005, kljub izraziti upočasnitvi rasti izvoza vozil in upočasnjeni rast izvoza storitev. V strukturi rasti industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je okrepil prispevek tehnološko zahtevnejših dejavnosti.

Rast investicij v osnovna sredstva

Glavni razlog za pospešitev rasti bruto domačega proizvoda v letu 2006 pa je bila rast investicij v osnovna sredstva, ki se je v primerjavi z letom prej močno okrepila. Bila je 11,9-odstotna, kar je več kot 10 odstotnih točk več kot leta 2005, spodbujena pa je bila predvsem s pospešeno gradnjo cest in avtocest, naložbami v opremo in stroje ter z nadaljevanjem visoke rasti investicij v stanovanjsko gradnjo.

Dun&Bradstreet: Slovenija se po BDP bliža povprečju EU

Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet v poročilu za april ohranja rating Slovenije na DB2b, s čimer je Slovenija na regionalni lestvici prav na vrhu, rating pa ima še naprej oznako za rast. V regiji sta sicer napredovali Romunija in Kirgizija, so sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradstreeta, bonitetne hiše I.

Dun&Bradstreet ugotavlja, da slovenski realni bruto domači proizvod (BDP) raste hitreje od pričakovanj in se še hitreje približuje povprečju EU. Zato je tudi bonitetna hiša nekoliko popravila pričakovanja za nadaljnjo rast v letošnjem in prihodnjem letu.

Rast poganja predvsem domače povpraševanje kot rezultat povečane investicijske porabe. Investicijska poraba javnega sektorja je sicer pod stalnim pritiskom zmanjševanja proračunske porabe, vendar bodo ta pritisk nadomestili prilivi iz evropskih kohezijskih skladov, ugotavlja Dun&Bradstreet.

Zaradi višjih prejemkov in večje zaposlenosti se veča tudi osebna poraba, kjer je opaziti rast osebnih posojil. Izvoz sicer raste z ugodno desetodstotno stopnjo, vendar ga uvoz rahlo prehiteva 10,4-odstotno stopnjo. Dun&Bradstreet pričakuje, da se bo rast uvoza zaradi ugodnejših cen nafte umirila.