Usklajena shema za konkurenčno kmetijstvo

Ljubljana  - Slovenija je v skladu z novo evropsko zakonodajo pravočasno uskladila shemo neposrednih plačil v kmetijstvu za obdobje po letu 2010. Predlog uskladitve, ki ga je minuli teden potrdila vlada, bo po oceni vlade v čim večji meri prispeval k povečanju konkurenčnosti slovenskega kmetijstva.

Konec leta 2008 je bil sprejet politični dogovor o tako imenovanem "zdravstvenem pregledu" evropske skupne kmetijske politike. Slovenija je morala v skladu z novo evropsko zakonodajo shemo neposrednih plačil uskladiti in o tej odločitvi obvestiti Evropsko komisijo do 1. avgusta letos.

Predlagani model, ki je bil oblikovan na podlagi razprav s socialnimi partnerji in izvedenih analiz, v največji možni meri upošteva, da so prerazdelitveni učinki uvedenih dopolnitev sheme čim manjši, tako na agregatni ravni, kot na ravni posameznih sektorjev, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zapisali v sporočilu za javnost.

V skladu z dosedanjo usmeritvijo predlog upošteva, da se proizvodno vezana plačila ohranjajo do še dovoljenih rokov povsod, kjer je to mogoče in smiselno tudi z vidika stroškov izvedbe. Predlog v največji možni meri tudi izkorišča možnost uvedbe posebnih ukrepov v državah članicah za občutljive sektorje na ekonomsko ranljivih in okoljsko občutljivih območjih v višini deset odstotkov nacionalne zgornje meje.

Prav tako pa vključuje tudi ukrepe v sektorju mleka in živinoreje kot najpomembnejšima kmetijskima panogama, ki naj bi tudi v nadaljnji liberalizaciji kmetijskih trgov in zaostrovanju ekonomskih razmer omogočili blažitev cenovnih pritiskov.

Cilji kmetijske politike in uskladitve sheme neposrednih plačil so stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe. Tako zastavljena kmetijska politika sledi tudi cilju ohranjanja poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine, cilju trajnega ohranjanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč, prizadeva si za varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane.

Cilji kmetijske politike so tudi trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva, zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom, uresničevanje načel varstva okolja in ohranjanja narave ter ohranjanja genskih virov.