Usodne decimalke in drugi spodrsljaji

Na Triglavu, naši največji zavarovalnici, se je na najvišje mesto povzpela nova uprava z Matjažem Rakovcem na čelu, Zavarovalnica Maribor pa je prav tako začela z dokapitalizacijo, ki lahko povsem premeša lastniške zavarovalniško-bančne odstotke v državi. Predvsem pa oba dogodka potrjujeta, da je velik del slovenskega zavarovalništva pred pomembnim vprašanjem: kje je in kam naj gre slovensko zavarovalništvo. Ker je to še vedno v večinski državni lasti, je videti, kakor da ta odgovor še najbolj potrebuje vlada, vprašanje pa je, če ga sploh išče.

Že imenovanje Matjaža Rakovca ni bilo preprosto, saj so ga anonimke obtoževale nedostojnih poslov. Še dobro, da imamo notranje revizorje (zakaj pa bi plačevali zunanje), ki so ugotovili, da tovrstna anonimniško izpostavljena dejanja niso bila toliko oporečna, da bi lahko Matjaža Rakovca in njegove podpornike zaustavila na poti do njegovega ustoličenja na Triglavu. Nikakršnih spornih številk ali dejanj, le nekakšen omembe nevreden administrativni spodrsljaj. In če celo agencija za zavarovalni nadzor (AZN) in njen senat, ki je zaslišal Matjaža Rakovca, ni zaznala napak, potem bi naj bili pomirjeni.

A pristanek na najvišjem mestu na Triglavu ni le prestižna politična zmaga, samozavest se na takih mestih na koncu meri tudi z rezultati. In tako si zdaj lahko predstavljamo, da bo raznih malih in velikih novic, kako slabo gre Triglavu, koliko pomembnih zavarovancev je izgubil, vse manj. Rakovec je, ko je bil izid licence jasen, že povedal: Triglavu ne gre slabo, narobe, posluje dobro. Kako uspešno bo konsolidiral Triglav na Balkanu, bomo videli, a to, da hoče ostati pomemben igralec v tej regiji, je menda že jasno.

Toda videti je, da novi predsednik uprave Triglava stavi tudi na novo zgodbo, v kateri bi si lahko predstavljali tesnejše sodelovanje med največjo banko v državi, torej NLB in največjo zavarovalnico, torej ZT. Skupaj naj bi razvijala bančno zavarovalništvo, čeprav je Triglav v zadnjem desetletju vložil kar nekaj napora, če ne že denarja v podoben bančno zavarovalniški pakt z Abanko. Ali ta predvideni posel z NLB spet oživlja tudi že znane scenarije o tem, kako bosta NLB in ZT skupaj osvajala svet, lahko ugibamo. Vendar pa ta napoved, tako je videti, postavlja na stranski tir dosedanjo 30-odstotno Triglavovo lastništvo v Abanki.

Lastništvo državnih bank in zavarovalnic je na preizkušnji tudi pri odprtem prvem krogu dokapitalizacije Zavarovalnice Maribor (ZM). Zaradi izgube se je ZM poslabšala njena kapitalska ustreznost, zato se mora dokapitalizirati. Manj jasno pa je, kako si bosta zdajšnja glavna lastnika, državna NKBM in skoraj državna Pozavarovalnica Sava (Sava Re), razdelili odstotke dokapitalizacijskega lastništva. Biti morata skrajno previdni tudi pri decimalkah, sicer se lahko zgodi, da bo morala ena od njiju prevzeti ZM. Če bi se tako opogumila NKBM, bi seveda na koncu Zavarovalnico Maribor dokapitaliziral državni proračun, torej davkoplačevalci. Več rezerve, tudi za davkoplačevalce, naj bi bilo na strani Save Re.

Vsekakor pa pri teh pomembnih lastniških premikih že majhni administrativni spodrsljaji ne bodo igrali postranske vloge.

Iz sobotne tiskane izdaje Delo