Ustavno sodišče je razsodilo

Zagorje, Ljubljana - Osem sodnikov Ustavnega sodišča Slovenije je soglasno zavrnilo pobudo trboveljskega Lafarge Cementa (LC), s katero je ta zahteval oceno ustavnosti in zakonitosti odločitve Zagorjanov, da skupaj z evropskimi volitvmi razpišejo še svetovalni referendum o sosežigu odpadkov v LC. To pomeni, da se bodo Zagorjani 7. junija na voliščih v svoji občini izrekali tudi za oziroma proti sežigu prek 30.000 ton odpadnih olj, plastike in gum, kolikor jih je cementarni v aprilskem okoljskem dovoljenju na leto dovolila sežgati republiška Agencija za okolje. Zagorjani bodo že danes v svojih nabiralnikih lahko našli vabila za referendum.


»Presoja ustavnega sodišča je velika zmaga za malega človeka, zame pa dokaz, da sem se odločil pravilno. Slovenci imamo strokovno, kompetentno in zaupanja vredno ustavno sodišče,« ni mogel skriti zadovoljstva zagorski župan Matjaž Švagan in pobudnik razpisa referenduma. Njegov strošek bo manj kot evro na prebivalca Zagorja. Z referendumom, ki ni zavezujoč, ne posegamo v poslovanje LC, je še dejal Švagan, z njim se želim ob soglasju vseh politični strank v Zagorju - z izjemo ene, Zaresa - le posvetovati z ljudmi, ali vodimo pravo okoljsko politiko ali ne.


Milivoj Radak, pravnik v LC, je pobudo za oceno ustavnosti zagorske odločitve argumentiral s trditvami, da je odlok o razpisu svetovalnega referenduma o sosežigu v LC v neskladju z ustavo, da se nanaša na gospodarsko dejavnost točno določenega
podjetja, da škoduje dobremu imenu LC na trgu in v javnosti in da se cementarna nenazadnje nahaja na območju občine Trbovlje, ne Zagorje. »Zrak se pač ne ustavlja na občinskih mejah,« pravi na to Švagan, ustavno sodišče pa je zavrnitev  Lafargeove pobude strokovno utemeljilo takole: »Odlok je predpis lokalne skupnsoti, pobudo za začetek ustavnosti pa lahko da, kdo izkaže pravni interes.« Pravni interes bi v primeru LC veljal, če bi predpis posegal v pravice LC, v njegove pravne interese in v njegov pravni položaj. »Odločitev, sprejeta na svetovalnem referendumu, kakršnakoli že je, nima neposrednih pravno zavezujočih učinkov za pobudnico (LC, o.p.),« meni ustavno sodišče in dodaja, da bi pravne obveznosti Lafargeu lahko naložil šele morebitni splošni akt občine, ki bi ga ta sprejela na podlagi referendumske odločitve.


V LC, ki je pobudo na Ustavno sodišče vložil sredi maja, razsodbo komentirajo: »Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da odločitev, sprejeta na svetovalnem referendumu, nima neposrednih pravno zavezujočih učinkov in sama po sebi Lafargeu ne more določati pravic ali nalagati pravnih obveznosti. Namen naše pobude je bil s tem dosežen, in s tem smo zadovoljni.«