Glavni očitki vlagateljev zahteve za presojo ustavnosti so bili, da je znesek predvidenega poroštva Sloveniji v višini 2,073 milijarde evrov nesorazmeren, saj predstavlja skoraj četrtino državnega proračuna in po njihovi oceni presega finančne zmogljivosti države, s tem pa se ogroža finančna stabilnost države.
Zakonu so tudi očitali, da gre za poroštvo za neopredeljene obveznosti in da bo o morebitni sprožitvi poroštva v prihodnje odločala le vlada ter o tem samo obveščala DZ. Po njihovem mnenju bi moral glede na določila ustave za vsako sprožitev poroštva parlament sprejeti poseben zakon.
Obenem so opozorili, da proračun za 2010 in 2011 ne vsebuje postavke za sprejeto poroštvo, čeprav zakon o javnih financah določa, da se obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu določijo z zakonom o izvrševanju državnega proračuna.
Za poroštvo je bil sprejet poseben zakon
Ustavno sodišče ugotavlja, da 149. člen ustave res predvideva, da so posojila v breme države in poroštva države dovoljena le na podlagi zakona, zato najem posojil v breme države in prevzemanje poroštev zahteva posebno odločitev DZ v obliki zakona, DZ namreč odloča o izdatkih in prihodkih države in pri tem upošteva temeljne človekove pravice in svoboščine današnjih in prihodnjih generacij ter načeli pravne in socialne države.
Ta ustavna določba po mnenju ustavnega sodišča predvideva tudi, da mora zakon, s katerim se prevzema poroštvo, vsebovati jasne in predvidljive obveznosti, ki jih prevzema država.
Na tej podlagi ustavno sodišče ocenjuje, da zakon ni v neskladju z ustavo, saj je bil za poroštvo sprejet poseben zakon, obveznosti države pa so v njem določene. Določeni so namen, instrumenti financiranja, višina in trajanje poroštva ter dolžnik.
Zakon opredeljuje eno samo poroštvo države v višini 2,073 milijarde evrov, ki pa se ne uveljavlja naenkrat, temveč zgolj po potrebi. Zato po mnenju ustavnega sodišča ni treba, da se za vsako unovčenje sprejema poseben zakon.
Neutemeljen tudi očitek o vodenju proračuna
Kot neutemeljenega so ustavni sodniki opredelili tudi očitek vlagateljev zahteve za presojo ustavnosti, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države zajeti v proračunu. Ustavno sodišče ugotavlja, da je vlada v proračunu zajela vsa sredstva, ki jih je Slovenija morala prispevati za zagon posebne družbe v Luksemburgu. Ta namreč izvaja začasni mehanizem za zaščito evra.
Zaradi temeljne razlike med posojilom in poroštvom, kjer je obveznost pogojna, poroštvo nima neposrednih finančnih posledic, temveč šele v nekem prihodnjem trenutku.
Ker je omenjena družba začela operativno delovati šele januarja letos, vlada tudi ni predvidela potencialnih sredstev za lansko leto. V vsakem primeru pa bo poroštvo unovčeno šele, če prejemnik pomoči iz mehanizma, npr. Irska, ne bo sposobna vračati posojil omenjeni družbi. Vlada zato v proračunih sredstva predvidi glede na pričakovan razplet dogodkov.
Omenjena posebna družba, ki so jo ustanovile države z evrom, bo z zadolževanjem na finančnih trgih po najugodnejših pogojih lahko po potrebi članicam v težavah v prihodnjih treh letih zagotovila do 440 milijard evrov pomoči. Zaradi ohranjanja najvišje bonitetne ocene je ta znesek realno le 250 milijard evrov.
Slovenija je pri ustanovitvi nove družbe sodelovala s kapitalskim vložkom v višini 146 evrov. Z dokapitalizacijo družbe v Luksemburgu na 30 milijonov evrov pa je vanjo vložila 141.335 evrov.
Ta družba bo najemala kredite in izdajala dolžniške vrednostne papirje, za kar bodo države članice območja evra izdajale poroštva. Prvih pet milijard evrov obveznic je izdala januarja.