Ustrezna ali eksotična politika?

Ljubljana - Delovanje Banke Slovenije (BS) v zadnjem času, kot smo že poročali, vzbuja nemir v bankah in zaskrbljenost pri makroekonomistih. Ocenjuje se, da nacionalna centralna banka ne opravlja vloge, kakršno bi v razmerah kreditnega krča morala. Zaskrbljenost bančnikov in makroekonomistov je vzbudila junijska zahteva BS, da banke za kratkoročna posojila, za katera podjetja zaradi svoje plačilne nesposobnosti plačujejo le obresti, glavnice pa ne, in jih banke le podaljšujejo, razvrstijo med dolgoročna posojila.

 

Prvotno zahtevo je BS pozneje spremenila v priporočila in prepustila bankam, da same presodijo, kako bodo ravnale v posamičnih primerih. Po mnenju poznavalcev pa se s to zahtevo stvari v ničemer niso izboljšale. »Sprememba ukrepa iz obveznega v neobveznega bo povzročila negotovost, saj banke ne bodo vedele, kako bodo konkreten kredit presojali kontrolorji BS, ko bodo prišli izvajat nadzor. Tega spremlja precej subjektivnosti. Banke se bodo, če bo le mogoče, verjetno obnašale, kot da je ukrep obvezen. Gre za tipični primer administrativne negotovosti,« pravi makroekonomist, ki noče biti imenovan.

 

Ukrep bo po mnenju poznavalcev poslabšal likvidnost bank, po eni od grobih ocen za slabo petino. To pomeni, da bo volje bank za kreditiranje podjetij še manj. V drugem koraku, se bojijo kritiki, utegne biti načeta celo solventnost dobrih podjetij - kakšno nemara ne bo preživelo, čeprav bi sicer lahko. To pa lahko dolgoročno spravi v težave tudi banke same. »Banka Slovenije v času nizke gospodarske aktivnosti s tem ukrepom zaostruje zahteve do bank, namesto da bi jih razrahljala,« pravi bančnik, ki želi ostati neimenovan. V preteklosti je kreiral tudi politiko do bank.

 

Božo Jašovič, člana sveta BS, ki je odgovoren za regulacijo in nadzor bank, kritike zavrača. Glede spornega ukrepa pravi, da »BS ni spreminjala zahtev, temveč je le opozorila na vsebinsko presojo bank o unovčljivosti posameznih finančnih sredstev, saj se ta vključujejo v posamezni razred glede na gotovost realizacije denarnih tokov ob zapadlosti, in ne po načelu avtomatizma, kar je ključno za upravljanje z likvidnostnim tveganjem.«

 

»Ponovno je treba poudariti, da BS ni zaostrila svojih zahtev v zvezi z izpolnjevanjem zahtev likvidnostne lestvice,« poudarja Jašovič. »Nasprotno, novembra lani je omilila zahteve do bank s tem, da so zastavljeno premoženje pri ECB lahko vključile v izpolnjevanje obveznosti likvidnostnega količnika.« Ta sprememba, pravi Jašovič, je imela pozitiven vpliv. »Likvidnostni količniki se od takrat glede na prejšnja leta gibljejo na razmeroma visoki ravni, med 1,24 in 1,52 za količnik prvega razreda. Predpisani minimalni količnik likvidnosti je 1, trenutni povprečni količnik likvidnosti v sistemu pa je 1,5. Presežek naložb nad obveznostmi, ki bi ga banke lahko namenile dolgoročnejšemu financiranju, je 17. avgusta znašal 6,045 milijarde evrov.«

Več v sredini tiskani izdaji Dela