V enem od najslabših obdobij po osamosvojitvi

Ljubljana - Umirjanje gospodarske aktivnosti na mednarodnih trgih se nadaljuje, zaustavitve tega trenda pa po oceni Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ni videti, kaj šele izboljšanja. To se bo še naprej odražalo na podatkih za Slovenijo in letošnje prvo četrtletje bo eno najslabših v obdobju po osamosvojitvi.

Medtem ko je Umar lani jeseni Sloveniji za letos napovedal 1,1-odstotno gospodarsko rast, se zdaj zaradi hitrejšega upočasnjevanja rasti v območju evra od pričakovanega približujemo alternativnemu scenariju, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Stopnja gospodarske rasti utegne biti tako za približno pol odstotne točke nižja od napovedane, ob čemer je spomnil, da je tudi Evropska komisija naši državi za letos napovedala rast obsega BDP za 0,6 odstotka.

Kriza ne bo kratka

Kriza po njegovem mnenju ne bo prav kratka. Dna še nismo dosegli in izboljšanje bi morda lahko pričakovali v prihodnjem letu, je menil Vasle. Možnosti dveh zaporednih četrtletij negativne stopnje gospodarske rasti za Slovenijo sicer ne moremo izključiti, a vse napovedi kažejo, da bo naša država ena redkih v območju evra, ki letos ne bo zašla v tehnično recesijo.

Vasle je na novinarski konferenci predstavil zadnjo številko publikacije Ekonomsko ogledalo, ki jo redno mesečno izdaja Umar. Ta ugotavlja, da se je gospodarska aktivnost v Sloveniji novembra lani bistveno upočasnila. Novembrsko medletno znižanje izvoza blaga (-14,2 odstotka) in obsega industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (-12,7 odstotka) je bilo največje, odkar so na voljo podatki. To je sicer značilno za celotno mednarodno okolje, zato sta tako Mednarodni denarni sklad kot Evropska komisija januarja dodatno znižala svoje napovedi, je povedal Vasle.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je zmanjšal praktično v vseh panogah in ob koncu leta 2008 praktično ni bilo nobene panoge več, ki bi izboljšala poslovne rezultate. Pri tem je bil največji padec opaziti pri tistih panogah, ki največ izvažajo. Vse kaže, da se je obseg industrijske proizvodnje umirjal tudi v začetku tega leta, je povedal Vasle.

Umirjanje tudi v trgovini na drobno

Novembra lani je bila prvič v letu 2008 nižja tudi vrednost opravljenih gradbenih del (-8,1 odstotka), medtem ko se je umirjanje rasti nadaljevalo tudi v trgovini na drobno. Razmeroma slabim rezultatom v zadnjih mesecih so primerni tudi obeti za prihodnje mesece, je povedal Vasle ter spomnil na kazalec gospodarske klime, ki se je januarja znižal na najnižjo raven od začetka merjenja.

Nižja gospodarska aktivnost se odraža tudi na trgu dela. Rast števila delovno aktivnih prebivalcev se je novembra znižala še za pol odstotne točke na 2,2 odstotka. Rast se znižuje v vseh panogah, predvsem pa v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, izstopajo le javne storitve, kjer pa so prav tako zabeležili padec rasti.

Vse več brezposelnih

Število registriranih brezposelnih se je novembra lani že tretji mesec zapored povečalo. V lanskem zadnjem četrtletju se je tako število iskalcev zaposlitve povečalo za 8000 do 10.000, je povedal Vasle, ki pričakuje, da bomo imeli konec leta v povprečju še 15.000 brezposelnih več. Vse pa je odvisno od gospodarskih razmer doma in v tujini; če se bodo te še poslabšale, bo številka višja, je dejal.

Gibanjem na trgu dela so začele slediti tudi plače, ugotavljajo na Umarju. Medletna rast skupnih bruto plač se je novembra lani kljub trinajstim plačam in božičnicam močno umirila in je znašala 3,9 odstotka, čeprav je javni sektor še beležil razmeroma visoko medletno rast plač.

Inflacija se še naprej umirja

Inflacija se v zadnjih mesecih še naprej umirja, kar je po Vasletovih besedah predvsem posledica umirjanja cen surovin na svetovnih trgih, poleg tega pa k umirjanju rasti cen prispevajo tudi slabi rezultati v gospodarstvu.

Ob upočasnjeni novembrski rasti je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v prvih enajstih mesecih lani dosegel 1,8 milijarde evra. Novembrski primanjkljaj je bil sicer med nižjimi v letu 2008, v enajstih mesecih pa je bil za 676,3 milijona evrov višji kot v enakem obdobju leto prej.

Vasle je opozoril še na močno umirjanje tokov v finančnem sektorju v zadnjih treh mesecih leta 2008. Ti so se novembra in decembra lani praktično ustavili, je povedal ter pojasnil, da je prebivalstvo novembra odplačevalo svoja posojila in se decembra zadolžilo za precej manj kot v preteklih letih. Še močnejše je bilo znižanje finančnih tokov pri podjetjih, le država se je novembra zadolžila za približno 80 milijonov evrov.