V gospodarstvu sporazum podpirajo

Za mnenje o podpisu sporazuma smo povprašali tudi v podjetja, ki poslujejo na Hrvaškem. V Mercatorju, ki ga vodi Žiga Debeljak, so podpisa veseli, »saj podpiramo vse aktivnosti za spodbujanje gospodarskega sodelovanja med državami v regiji, ki prispevajo k gospodarski rasti in razvoju«.

Na Hrvaškem je navzoča tudi Perutnina Ptuj, katere prvi mož Roman Glaser je povedal, da podpirajo vsako resno dejanje za normalizacijo odnosov med državama, saj to pripomore k izboljšanju gospodarskih odnosov. Sporazum bo po njegovem mnenju imel dovolj psiholoških učinkov med politiki, prebivalci in gospodarstvom, da bi se vsi lahko čim prej začeli ukvarjati z razvojnimi vprašanji. »S približevanjem Hrvaške evropskim integracijam mejne črte postajajo nepomembne in tako se bo pokazalo, da je bilo toliko energije, vložene v sinhronizacijo sporazuma, tako rekoč izgubljene. Na srečo za zdaj večinoma v politični sferi,« je še dejal Glaser.

V Gorenju arbitražnega sporazuma neposredno ne komentirajo, ker premalo poznajo njegovo vsebino. A predsednik uprave velenjskega podjetja Franjo Bobinac je poudaril, da so dobri meddržavni odnosi zelo pomembni za razvoj gospodarskega pretoka na vseh ravneh. »Odnos potrošnikov do Gorenja se zagotovo meri tudi skozi odnos med državama na ravni politike in medijske pozornosti. Zato gospodarstveniki podpiramo delovanje politikov v smeri čim hitrejšega reševanja medsosedskih vprašanj.«

Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je podpis arbitražnega sporazuma ocenil kot izrazito pomemben korak naprej: »Dosedanja mejna kriza in vse, kar se je v 18 letih dogajalo v odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter Slovenijo in širšim Balkanom, je povzročilo precej gospodarske škode. Upam, da bo ta korak začetek razrešitve. A ne le bilateralnih odnosov, ampak da bo odprl tudi možnost za hitrejši vstop balkanskih držav v Unijo.« Če bi širitev EU v jugovzhodno Evropo zastala zaradi blokade med Slovenijo in Hrvaško, bi to ogrozilo stabilnost regije in njen gospodarski razvoj, je prepričan Kovač.

Tudi Sašo Polanec, prav tako z ekonomske fakultete v Ljubljani, je poudaril, da je bilo zaradi zamer med državama več nepotrebnih zapletov v poslovnih odnosih med podjetji. Polanec je pri tem spomnil na padec povpraševanja po hrvaških izdelkih v Sloveniji in nasprotno, padec povpraševanja po slovenskih izdelkih na Hrvaškem, kadar smo imeli incidente. Naš sogovornik je še menil, da bo poslovanje s Hrvaško ob njenem vstopu v EU lažje, saj Hrvati ne bodo več mogli omejevati širjenja tujih naložb. Kot primer je navedel Terme Čatež, ki jim ni uspelo lastniško vstopiti v Sunčani Hvar.

Iz četrtkovega Dela.