V igri obvezna udeležba pri dobičku

Koalicija bo začela z usklajevanjem zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Vsi zaposleni po kolektivni pogodbi bi dobiček deloma ali v celoti dobili v gotovini ali v delnicah podjetja, za vse pa bi bil enak.

Objavljeno
05. november 2009 08.21
Mario Belovič
Mario Belovič
Ljubljana - Koalicija bo predvidoma 20. novembra začela usklajevati spremembe zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Ključna novost, ki jo predvideva in bo povzročila največ trenj, je obvezna udeležba pri dobičku. Predlog, ki ga hranimo v uredništvu, bi uvedel obvezno udeležbo v gospodarskih družbah z več kot 30 zaposlenimi, pri drugih pa ta ostane prostovoljna. S posebnim načrtom delavskega delničarstva bi po novem uredili tudi morebitno solastništvo zaposlenih v podjetju.

 

Udeležba pri dobičku bi bila po predlogu urejena takole: družba in zaposleni, za katere velja tarifni del kolektivne pogodbe, bi podpisala posebno pogodbo, ki bi omogočila štiri sheme udeležbe (v imenu zaposlenih bi to storil reprezentativni sindikat s soglasjem najmanj polovice zaposlenih, če sindikata ni, svet delavcev, če ni niti sveta, pa absolutna večina zaposlenih v podjetju). Vsi zaposleni po kolektivni pogodbi bi dobiček, ki bi jim pripadal, delno ali v celoti prejeli v gotovini ali v delnicah podjetja, za vse pa bi bil enak. Tisti z individualnimi pogodbami bi si morali dobiček izpogajati sami. Izplačilo dobička, za katerega bi veljale davčne in druge olajšave, bi odložili za določen čas (od tri do pet let), prav tako bi bil omejen znesek, za katerega olajšave še veljajo. Obseg sredstev za udeležbo bi podjetja lahko prikazala kot odhodek za največ 25 odstotkov celotnega dobička, 15 odstotkov letne mase bruto plač ali eno mesečno plačo na zaposlenega. V tem času bi ga pod določenimi pogoji upravljala pooblaščena družba in ne bi plačevala davka na dobiček pravnih oseb.

 

Poleg dobička tudi solastništvo?

 

Zakon bi namreč zaposlenim (davčno) olajšal pretakanje dela plač ali dobička v solastništvo. Načrt delavskega delničarstva, sprejet s soglasjem družbe, bi veljal najmanj pet let, pospešili pa bi ga z novim institutom izplačila plač za nakup delnic družbe. Po načrtu bi si delavci solastništvo lahko zagotovili s svojim delom dobička/delnicami ali drugo gotovino, uveljavili bi lahko delnice podjetja, ki jih imajo že od prej, ali pa za nove namenili del svoje plače. Celotno maso bi po predlogu upravljala družba pooblaščenka, vzajemni sklad - ali pa bi ga sporazumno upravljali zaposleni delničarji. Ti bi lahko iz načrta tudi izstopili in prodali delnice, a ne bi bili obdavčeni z dohodnino le v primeru, če bi celotno kupnino namenili pokojninskemu varčevanju zase ali za ožjo družino, prav tako bi delavci lastniki delnic plačevali dohodnino od dobička le pet let. Dobiček ali del plač za nakup delnic podjetja bi bila oproščena prispevkov.

 

Več v tiskani izdaji Dela.