V iskanju motorja globalne gospodarske rasti

Potrošnja v ZDA zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ni več osrednji motor globalne gospodarske rasti. Vodilni ekonomisti se vedno bolj poigravajo z mislijo, da bo sproščeno mesto prevzela Kitajska.

Objavljeno
10. oktober 2009 16.03
Mobilni telefon, ki se napaja s poganjanjem pedal, bodo lahko uporabljali predvsem Kitajci in Indijci
Da. O./STA
Da. O./STA
Carigrad - Potrošnja v ZDA zaradi svetovne finančne in gospodarske krize ni več osrednji motor globalne gospodarske rasti, se strinjajo ekonomisti. Vprašanje, ki so si ga zastavili tudi na nedavnem srečanju IMF in Svetovne banke v Carigradu, pa je, kdo bo prevzel vodilno vlogo. Poznavalci si niso edini, ali bo to Kitajska.

Pred izbruhom krize je bila potrošnja v ZDA, ki je sicer temeljila na zadolževanju, glavno gonilo svetovnega povpraševanja in s tem globalne gospodarske rasti. Leta 2008 je največje svetovno gospodarstvo po podatkih Svetovne trgovinske organizacije porabilo 13,2 odstotka svetovnega izvoza.

 

Razmere pa so se bistveno spremenile. "Stopnja varčevanja v ZDA se je dvignila in bo najbrž na višjih ravneh ostala še kar nekaj časa," je pojasnil direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn.

 

V spremenjenih razmerah bo po mnenju Strauss-Kahna odgovornost za ohranjanje svetovne potrošnje padla na ramena drugih držav. Omenja se Kitajsko, ki pa kljub finančni injekciji v višini 398 milijard evrov, namenjeni gospodarstvu v prihodnjih dveh letih, najverjetneje še ne bo uspela prevzeti te vloge.

 

Na Kitajskem je večina prihrankov namenjenih zagotavljanju varnosti v starosti, v primeru bolezni in drugih težav. Predstavnik Azijske razvojne banke pa je poudaril, da večina ogromnih dobičkov kitajskih podjetij ne konča v žepih delavcev, ki tako ne morejo prispevati k povečanju potrošnje.

 

Kot eno od možnosti za nov zagon svetovne gospodarske rasti pa je v Carigradu Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz omenil čiste tehnologije. Izpusti ogljikovega dioksida so prepoceni, poglavitni dosežek podnebne konference, ki bo konec leta v Koebenhavnu, pa bi bil po mnenju nekdanjega glavnega ekonomista Svetovne banke dogovor glede občutne podražitve cene izpustov ogljika.