V kampanji Kupujem slovensko je 500 izdelkov

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS tudi v letošnjem letu nadaljuje s kampanjo Kupujem slovensko, ki je lani prešla v ključno, tretjo fazo. Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je nastajal več kot deset let bo, bo sprejet predvidoma danes v državnem zboru.

Objavljeno
01. marec 2011 16.53
Ni. Č., delo.si
Ni. Č., delo.si
Ljubljana - Direktorica Zbornice Tatjana Zagorc je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila, da so akcijo Kupujem slovensko zagnali v aprilu 2008. V kampanjo je vključenih že več kot 500 izdelkov, do danes pa se je izmenjalo 64 podpornikov akcije.  Po besedah Zagorčeve je kampanja vse bolj prepoznavna, prav s tretjo fazo pa se je osredotočila na potrošnike, piše STA.

Blagovna znamka Kupujem slovensko je sestavljena iz štirih glavnih stebrov - kakovost, varnost, okus, tradicija in dodatni socialni element ohranitev delovnih mest. Kampanja predvideva letni vložek slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij v višini 150.000 evrov.

Ker bo zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki je nastajal več kot deset let, predvidoma že danes sprejet v državnem zboru, tudi v zbornici predvidevajo popravke nekaterih postopkov kampanje, ki je po besedah Zagorčeve sicer odličen temelj za vse nadaljnje promocije. V zbornici želijo nadaljevati s komunikacijo s slovenskim potrošnikom, da bodo pripravljeni na prihodnje leto, ko bo zakon tudi zaživel, piše STA.

Slovenci sicer vse bolj gledamo na kakovost izdelkov in po nekaterih raziskavah je kar tretjina slovenskih potrošnikov za boljšo kakovost pripravljena odšteti več denarja. Slovenci si domačih proizvodov najbolj želimo v segmentu mesa in mleka, precej tudi pri žitnih izdelkih. Pripadnost slovenskim izdelkom je nizka pri konditorskih izdelkih, med 10 in 20 odstotki, pri pijačah pa je manj kot 50-odstotna, je pojasnila Zagorčeva.

Predsednik uprave Žita Toni Balažič se ne strinja, da je za potrošnike cena izdelka najpomembnejši kriterij pri izbiri. Hrana namreč, kot je poudaril, ni tista, ki odloča o preživetju. Poleg tega po njegovih besedah slovenski proizvodi niso najdražji.

Kampanja po Balažičevih besedah izpostavlja predvsem tri vidike - visoko kakovost domače prehrane, pomen okolja in varno preskrbo s hrano. Kot je pojasnil, slovenska podjetja proizvajajo izdelke najvišje kakovosti in pri kakovosti ne delajo kompromisov, domača prehrana pa ima tudi najnižji odtis CO2, saj so logistične poti praviloma najkrajše. Varna in zanesljiva preskrba s hrano po Balažičevih besedah tudi ni več samoumevna.

Kot je poudarila predsednica upravnega odbora zbornice Aleša Kandus Benčina, je zaskrbljujoče, da je v Sloveniji stopnja samooskrbe s prehrano le 40-odstotna, saj je država na ta način izpostavljena pritiskom in šokom na trgu surovin. Slovenska živilska industrija je konkurenčna, ima stabilnost in tradicijo ter prihodnost, je poudarila, pritrdil pa ji je tudi predsednik uprave Pivke Janez Rebec, ki poleg kakovosti domačih izdelkov izpostavlja tudi sledljivost in družbeno odgovornost, piše STA.