V KBC ne vedo nič o nadaljevanju pogajanj

Minister za finance Andrej Bajuk zatrjuje, da se slovenska vlada še vedno dogovarja z belgijsko banko KBC, medtem ko Belgijci o tem ne vedo nič.

Objavljeno
26. maj 2006 08.00
Andrej Bajuk
Ljubljana – »Že večkrat sem vam povedal, da nadaljujemo pogovore z našimi partnerji in dokler trajajo, svojega stališča ne bom javno zastopal. Mislim, da to lahko razume vsak, upam, da razumete tudi v vaši hiši,« je minister za finance Andrej Bajuk včeraj odgovoril na vprašanje Dela, ali ima ministrstvo za finance oziroma vlada že pripravljen kakšen scenarij za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke.

Na našo pripombo, da smo poklicali omenjene partnerje, belgijsko banko KBC, v kateri po napovedi umika iz NLB niso nič vedeli o nadaljevanju pogajanj s slovensko vlado, nam je Andrej Bajuk zabrusil: »Potem imate pa napačno številko.« In dodal: »Pogovori se niso nikoli končali.«

Pri tem spomnimo še na nedavno izjavo prvega moža KBC Andréja Bergna za nacionalno televizijo, ko je izjavil, da je »delež KBC v NLB naprodaj« in da »bi bil presenečen, če bi bila KBC čez šest mesecev še solastnica NLB«.

Sicer pa bo André Bergen, ki se menda – kot bi lahko sklepali iz včerajšnjih ministrovih besed – še vedno pogovarja s slovensko stranjo, po naših neuradnih, a povsem zanesljivih podatkih na junijski delniški skupščini NLB odstopil kot član nadzornega sveta (NS) Nove Ljubljanske banke. Odstopil naj bi tudi Christian Defranq iz KBC, poleg njiju pa še Andrijana Starina Kosem, ki je formalno odstopila že pred časom, in Marko Rus. Novi člani NS NLB pa naj bi postali Katja Božič z ministrstva za finance, John Arthur Hollows , Tomaž Rotar in Jan Vanhevel.

Na omenjeni skupščini bodo razdelili tudi lanski bilančni dobiček NLB v znesku 5,8 milijarde tolarjev, bruto dividende pa naj bi znašale 605 tolarjev na delnico. Zadržani dobiček, ki je posledica prehoda na mednarodne računovodske standarde in znaša kar skoraj 40 milijard tolarjev, pa naj bi ostal sestavina kapitala banke, ki bi jo upoštevali pri izračunu kapitalske ustreznosti.

Več si preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.