V lastni režiji le še lope

Sprememba zakona o graditvi objektov v najmanj treh mesecih. V njem bo črtana možnost gradnje vseh manj zahtevnih objektov, torej vseh hiš.

Objavljeno
17. februar 2011 20.12
Borut Tavčar, gospodarstvo; Ba. Pa. , gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo; Ba. Pa. , gospodarstvo
Ljubljana – Sklep vlade za pomoč obrtnikom, po katerem, med drugim, v lastni režiji ne bo več dovoljena gradnja niti majhne družinske hiške, je mnoge razburil. Na ministrstvu za okolje in prostor so potrdili, da bodo pripravo spremembe zakona o graditvi objektov začeli po hitrem postopku. Po spremembi v lastni režiji ne bo dovoljeno graditi nobenega manj zahtevnega objekta, natančneje, samostojne bivalne enote. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) spremembo zakona o graditvi objektov pripravljajo po sklepu vlade. Ta pa je sklep, da se gradnja v lastni režiji zoži, kar med drugim odpravlja možnost gradnje hiše v lastni režiji, sprejela na pobudo Obrne zbornice Slovenije v okviru odprave administrativnih ovir in pomoči gospodarstvu.

Po zdaj veljavnem 79. členu zakona o graditvi objektov lahko posameznik ali društvo v lastni režiji gradi enostavni objekt, lahko pa tudi manj zahtevni objekt, vendar samo pod določenimi pogoji. Takšen manj zahtevni objekt je lahko največ enonadstropen, ima eno klet in mansardo. Mora biti tudi enostanovanjski za lastne potrebe ali kmetijska stavba, namenjena za potrebe družinske kmetije, planinski dom, gasilski dom ali druga manjša stavba, namenjena opravljanju društvene dejavnosti. Uporabna površina skupaj z mansardo ne sme presegati 250 kvadratnih metrov koristne površine, mora pa biti zagotovljen gradbeni nadzor. Planinski in gasilski dom imata lahko do 350 kvadratnih metrov koristnih površin.

Ministrstvo za okolje in prostor mora ta člen v skladu s sklepom vlade popraviti. »Navedeni člen bomo popravili tako, da bo v lastni režiji dopuščena le gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, ne pa več manj zahtevnih objektov, med katere prištevamo tudi enostanovanjske stavbe za lastne potrebe, gasilske in planinske domove ter kmetijske stavbe,« pravijo na MOP.

Dodajajo, da bodo s predlagano spremembo investitorji lahko kot posamezniki ali društvo, v lastni režiji in za lastne potrebe gradili enostavne in nezahtevne objekte ter izvajali vzdrževalna dela. Pri takšni gradnji investitorju ni treba imenovati odgovornega vodje del in odgovornega nadzornika.

Skupna zahteva za enostavne in nezahtevne objekte po uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost je med drugim ta, da ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture (vodovoda, kanalizacije, električnega omrežja ...). Med nezahtevnimi objekti so, denimo, drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, enoetažna lopa, nepretočna greznica, ograje in škarpe. Enostavni objekti za lastne potrebe pa so, denimo, nadstrešek, rezervoar za plin ali nafto, mala čistilna naprava, zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno preskrbo z vodo, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt s površino do štirih kvadratnih metrov in utrjeno dvorišče s površino do 300 kvadratnih metrov.

***
Proti spremembi zakona – Pred parlamentom se je na protestnem shodu, ki sta ga organizirali Civilna iniciativa za vzdržno javno porabo in društvo Nova civilna družba, zbralo nekaj več kot deset nasprotnikov prepovedi gradnje stanovanjskih hiš v lastni režiji. Po besedah Tomaža Štiha menijo, da je ukrep napačen, ker posega v izbiro o gradnji hiše. »Za mnoge ljudi gradnja hiš v lastni režiji ni izbira, ampak nuja. Vladna namera, da s tem pomaga podjetnikom in obrtnikom, je povsem napačna in država s tem ne bo pomagala gradbeništvu,« je prepričan Štih. Dejan Padnjan, predsednik društva Nova civilna družba, pa dodaja, da država s tem ne bo preprečila dela na črno, saj je vzrok zanj previsoka javna poraba, ki se zrcali v visokih davkih. Organizatorji protesta so povedali, da bodo pritisk še stopnjevali, združili več civilnih iniciativ in država jim bo morala prisluhniti. Protestniki so včeraj poslance pozvali proti sprejetju omenjenega ukrepa, državne svetnike pa, da v primeru, da bo sprememba zakona sprejeta, da vložijo veto nanjo.