V Moskvi pogajanja o dobavi nafte

Moskva/Berlin - V Moskvi so se začela pogajanja med Rusijo in Belorusijo o reševanju spora, zaradi katerega je Rusija v ponedeljek prekinila dobavo nafte po ruskem naftovodu Družba (Prijateljstvo), ki prek beloruskega ozemlja poteka proti Poljski in Nemčiji. Rusko pogajalsko skupino vodi minister za gospodarski razvoj German Gref, belorusko pa namestnik premiera Andrej Kobjakov.

Tako sta sprti strani vendarle sedli za pogajalsko mizo, čeprav so beloruski predstavniki še nekaj ur nazaj poudarjali, da Rusija še ni pripravljena začeti pogovorov. Uradni predstavniki na beloruskem veleposlaništvu niso bili dosegljivi, da bi potrdili resničnost informacije.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes ocenila, da spor med Rusijo in Belorusijo, zaradi katerega je Rusija v ponedeljek prekinila dobavo nafte v Evropo po naftovodu Prijateljstvo, ki poteka čez belorusko ozemlje, ne predstavlja grožnje za evropske porabnike. IEA ugotavlja, da v prizadetih državah rafinerije zaenkrat delujejo nemoteno.

IEA sicer poudarja, da bi se lahko v primeru, da bi bila dobava nafte po naftovodu Prijateljstvo prekinjena za dlje časa, rafinerije v prizadetih državah oskrbovale tudi iz drugih virov. Pri tem poročilo omenja pristanišča na obalah Baltskega morja in druge naftovode. Po navedbah IEA je spor prizadel Poljsko, Nemčijo, Ukrajino, Slovaško, Madžarsko in Češko.

Rusija vztraja, da je dajatev na tranzit nafte (v višini 45 dolarjev na tono nafte), ki ga je Belorusija uvedla z novim letom, nezakonita. Belorusija je ta davek uvedla kot odgovor na nove davke, ki jih je uvedla Rusija za nafto, izvoženo v Belorusijo.

Spor še ni vplival ne cene nafte

Spor sicer danes še ni vplival na cene nafte. Sod severnomorske nafte brent s februarskim dobavnim rokom se je na londonski borzi pocenil za 35 centov na 55,25 dolarja, potem ko se je tekom ponedeljkovega trgovanja dosegel tudi vrednost 54,41 dolarja.

Najnovejša prekinitev dobave ruske nafte, namenjene na evropski trg, prihaja v času, ko se med Belorusijo in njeno vplivno sosedo Rusijo vrstijo spori okrog cene dobavljenih energentov. Kot je znano, je Belorusija do izteka minulega leta ruskemu Gazpromu plačevala okoli 46,68 dolarja za 1000 kubičnih metrov zemeljskega plina, po težkih pogajanjih konec lanskega decembra pa sta ruska in beloruska stran dosegli dogovor o postopnem zvišanju te cene, in sicer sprva na 100 dolarjev, do leta 2011 pa naj bi bila cena dobavljenega plina usklajena z evropsko ravnjo..

Belorusija ne pristaja na podražitev

Kot je znano, je Belorusija do izteka minulega leta ruskemu Gazpromu plačevala okoli 46,68 dolarja za 1000 kubičnih metrov zemeljskega plina, po težkih pogajanjih konec lanskega decembra pa sta ruska in beloruska stran dosegli dogovor o postopnem zvišanju te cene, in sicer sprva na 100 dolarjev, do leta 2011 pa naj bi bila cena dobavljenega plina usklajena z evropsko ravnjo.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ob podpisu sporazuma ni skrival razočaranja. Kot je dejal, je sporazum udarec več stoletij trajajočemu prijateljstvu med državama. Nasprotno pa so si ob podpisu sporazuma oddahnile države članice Evropske unije, ki dobijo iz Rusije preko Belorusije okoli pet odstotkov potrebnega zemeljskega plina.

Putin vlado pozval k sprejemu ukrepov glede dobave nafte

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z vlado, na katerem so razpravljali o sporu, zaradi katerega je bila prekinjena dobava nafte v Evropo čez Belorusijo, poudaril, da ima Rusija dolžnost zaščititi interese porabnikov ruskih energetskih virov na Zahodu, prav tako pa mora zavarovati interese ruskih podjetij, ki že zdaj beležijo izgube. Vladi je predlagal, naj pripravi paket ukrepov, s katerimi bodo lahko zaščitili interese ruskega gospodarstva.

Putin je spomnil, da ima Rusija omejene zmogljivosti za predelavo nafte. Zaradi tega bi morala ruska podjetja v primeru, da bi se izvoz nenadoma občutno povečal, zmanjšati proizvodnjo nafte. Vladi je tako predsednik naročil, naj razmisli o zmanjšanju proizvodnje nafte s strani ruskih podjetij.

Glede sporne dajatve na transport, ki jo je Belorusija z začetkom novega leta začela zaračunavati Rusiji kot odgovor na nove davke, ki jih je uvedla Rusija za nafto, izvoženo v Belorusijo, pa je Putin dejal, da je neupravičena, saj Rusija že neposredno podpira Belorusijo s popustom, ki ji ga nudi na cene plina.

Putin je izrazil prepričanje, da je omenjeni popust enakovreden plačilu, ki ga želi zaračunavati Belorusija. Po njegovem mnenju je to plačilo, ki ga Rusija plačuje za prost transport prek beloruskega ozemlja in poudaril, da omenjeni popust ruske davkoplačevalce stane milijarde dolarjev.

Sicer je Putin tudi dejal, da je treba nadaljevati pogovore z beloruskimi partnerji glede možnih rešitev za nastali spor. Kljub temu pa se pogajanja med Belorusijo in Rusijo po besedah beloruskih predstavnikov še niso začela. Rusija naj namreč še ne bi bila pripravljena sesti za pogajalsko mizo, ker še ni imela izoblikovanih pogajalskih izhodišč.

EU: Enostranske prekinitve dobave energije nesprejemljive

Nesprejemljivo je, da države dobaviteljice energije ali države tranzita v verigi oskrbe z energijo dobavo energije ustavijo brez predhodnega posvetovanja z vsemi stranmi, sta danes v Berlinu na tradicionalnem srečanju Evropske komisije in predsedstva Evropske unije poudarila predsednik komisije Jose Manuel Barroso in predsedujoča uniji, nemška kanclerka Angela Merkel.

"Nesprejemljivo je, da o takšnih ukrepih ni predhodnega posvetovanja," je dejala nemška kanclerka. "Takšna dejanja spodkopavajo zaupanje in na takšni podlagi ni mogoče graditi nemotenega sodelovanja," je poudarila.

Nenapovedano prekinitev dobave nafte je ostro kritiziral tudi Barroso. "Tako za države dobaviteljice kot za tranzitne države je nesprejemljivo, da se kaj takšnega zgodi brez posvetovanja," je poudaril. To bi moralo Evropsko unijo še spodbuditi k čimprejšnjemu oblikovanju skupne energetske politike, je dodal.

Merklova za premislek o jedrski energiji

Nemška kanclerka Merkel se je tudi zavzela za zmanjšanje odvisnosti Evrope od posameznih energetskih virov.

"Zaradi tega moramo varčevati z energijo, zaradi tega se moramo posvečati obnovljivim virom energije in zaradi tega moramo seveda tudi razmisliti, kakšne posledice bo imelo zapiranje jedrskih elektrarn," je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejala kanclerka v ponedeljek zvečer v pogovoru za nemško televizijo ARD.

Zaradi spora z Belorusijo je Rusija v ponedeljek ustavila dobavo nafte prek naftovoda Družba (Prijateljstvo), ki prek beloruskega ozemlja poteka proti Poljski in Nemčiji. Po navedbah evropskega komisarja za energijo Andrisa Piebalgsa trenutno stanje ne predstavlja neposredne nevarnosti za dobavo energije EU, kljub temu pa je ruske in beloruske oblasti pozval, naj pojasnijo razloge za prekinitev dobave.

Nemško predsedstvo EU je bilo do Moskve in Minska nekoliko bolj ostro. "Ruske in beloruske oblasti pozivam, naj izpolnijo svoje obveznosti glede dobave in tranzita energije ter čimprej obnovijo dobavo v polnem obsegu," je v sporočilu zapisal nemški minister za gospodarstvo Michael Glos. "Nemško predsedstvo si bo korenito prizadevalo, da zaradi motene dobave nafte ne bo prišlo do težav v preskrbi evropskih podjetij in potrošnikov," je dodal.

Najnovejši dogodki tudi po ocenah Glosa kažejo, da je za varnost oskrbe z energijo nujna razpršitev energetskih virov in da EU ne bi smela biti odvisna le od enega dobavitelja. Potrdil je tudi, da v Nemčiji stanje zaenkrat še ni zaskrbljujoče. "V rafinerijah je dovolj nafte, tako da je naša oskrba varna tudi v primerih daljših prekinitev dobave," je pojasnil, piše na spletni strani nemškega predsedstva EU.