V ogledalu Vzajemne

Zakaj že je bila Vzajemna, po svojem pomenu v resnici izjemna družba, pravzaprav ustanovljena? Polnih deset let se bo kmalu obrnilo od takrat. Njen namen je bil povsem preprost: doplačevati zdravljenje, za kar se je odločilo kar 1,2 milijona ljudi, torej velika večina odraslih prebivalcev. Zasnovana je tako, da so njeni zavarovanci hkrati njeni člani in - kot na primer v zadrugi - tudi njeni mali lastniki, ki imajo v načelu možnost soodločati o svojem skupnem denarju.

A že od vsega začetka novinarji vedno znova razkrivamo velike pravne kolobocije, s katerimi zdaj ta zdaj ona ozka elita odrine člane in v njihovem imenu sama zagospodari nad skupnim premoženjem. Tokratna skupščina Vzajemne v Laškem je samo potrdila, da sedanje vodstvo ni nič drugačno od prejšnjih. Upokojenci, ki sestavljajo tretjino vseh zavarovancev Vzajemne, so ostali pred vrati. Vstop so jim preprečili varnostniki, ki jih je najela uprava. Plačala jih je z denarjem zavarovancev, torej tudi z denarjem teh upokojencev. Ko so upokojenci razjarjeni odšli, jim je skupščina vstop, ne pa tudi glasovanja, dovolila. Prepozno. V imenu 900.000 ljudi je odločalo 40 navzočih, ki so dvigovali roke v imenu 400 zavarovancev.

Vsaka elita, ki se polasti Vzajemne, poudarja, da deluje izključno v imenu zavarovancev, nato pa se vedno znova pokaže, da nastavi pipice, skozi katere odteka denar tudi v njihove mošnje in mošnjičke povezanih oseb. Sedanja uprava plačuje z denarjem za zdravljenje številne odvetnike, s katerimi se »brani« pred interesi zavarovancev, financira in preplačuje v resnici nepotrebne ali slabo zastavljene projekte in si izplačuje visoke prihodke. Toda takšna je bila že prejšnja in tudi predprejšnja uprava, ugotavljamo vedno znova novinarji. Okoli Vzajemne vedno potekajo na zapleten način precej preproste bitke - za denar.

Najbolj burno je bilo obdobje, ko je vodil Vzajemno Marko Jaklič, in tudi večina policijskih preiskav, ki potekajo v zvezi z Vzajemno, je namenjena njemu. Prav nobena zadeva kljub kazenskim ovadbam še ni prišla pred sodišče, Jaklič pa se medtem prijateljsko sonči tako pod žarki desne kot leve politike. In v tem grmu tiči velik zajec bistva ustanovitve Vzajemne.

Sedanje dogajanje pa vendarle pomeni novi premik za Vzajemno. Pa ne le zanjo. Zaradi velikega števila zavarovancev kaže Vzajemna ogledalo vsej državi. Sporočilo, ki ga je poslala državi in ljudem skupščina Vzajemne, je resnično skrb zbujajoče. Tako za ljudi kot za državo.

Na Vzajemni se je v zadnjih mesecih prvič pred očmi javnosti odvilo odkrito linčanje tistih, ki so opozarjali na napake vodilnih. Najprej je bil zaradi nasprotovanja nekaterim projektom, ki so kazali na negospodarno ravnanje z denarjem zavarovancev, odstavljen član uprave Peter Pustatičnik. Neznanci so mu zatem grozili s smrtjo, zaradi razkritja po njegovem mnenju za Vzajemno škodljivih poslov v intervjuju za Delo pa je ostal celo brez službe. Nato so zaradi zahtev po vpogledu v poslovanje Vzajemne, kar je poglavitna naloga nadzora, odstavili prvega nadzornika Gregorja Primica. Člani skupščine pa so nato v torek izglasovali negativno mnenje še tistemu nadzorniku, ki je podpiral prizadevanja prvih dveh.

Tako torej v Vzajemni niso podprli zahtev po preglednem poslovanju, torej v načelu pozitivnih prizadevanj. Pokazalo se je, da se je naša družba tako zelo preoblikovala, da to ni več mogoče. Vzajemna nam je povedala, da se tihotapijo v delovanje te države vse bolj mafijski vzorci, ki obvladujejo več in več našega življenja.

Je potem kaj nenavadnega, da zajema družbo nekakšna apatija, ki hromi in poslabšuje delovanje celotnih družbenih sistemov? Veliko socialno razslojevanje demoralizira tiste, ki bi radi delali »kot pravi Slovenci«, kakor so bili naučeni in vzgajani. Tri besede - dobro, pridno in pošteno - ki so skozi stoletja vcepljene v delovanje dobršnjega dela Slovencev in Evropejcev, dobivajo slabšalen prizvok. Preglasila jih je »znanost« liberalnih ekonomistov, torej novih ideologov in globalnih gospodarjev. Tudi naša država jim sledi z zakoni, s katerimi skoraj nič ne ovira »interes kapitala«. Neskončna pravila in norme, ki veljajo za javni sektor, so zasebnega zaobšle. Vzajemna je tu samo kamenček v mozaiku velikih, žal na najbolj občutljivem področju, kar jih premoremo - pri zdravju.

Zanimivo je, da bi politiki - v nasprotju z nekaterimi drugimi področji - Vzajemno, z njo pa tudi drugi dve zdravstveni zavarovalnici, Triglav in Adriatic, lahko uredili. Če bodo Vzajemno »prevzeli« upokojenci, bo seveda pomembno vprašanje, ali bodo to storili v interesu zdaj še skrite naslednje kapitalske elite ali v dejanskem interesu ljudi. Predlogov je več. A politiki molčijo. Le zakaj?

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela