V ospredju vseh težav je še vedno kreditni krč

Ljubljana - »Sklepčni smo,« je ob pogledu na dvorano, v kateri so se zaradi tretje skupščine zbirali člani Združenja delodajalcev Slovenije, dejal njihov generalni sekretar Jože Smole. Prišli so predstavniki kakšnih 35 podjetij - in tolikšno je bilo torej tudi občinstvo, pred katero je predsednik združenja Borut Meh pripeljal ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. »Kriza se zdaj umirja tudi zato, ker se začenjajo dopusti, jeseni pa utegne biti izjemno kruto,« je predsednik združenja napovedal pred pogovorom z ministrom, ki je povzel protikrizne ukrepe in povedal, kaj je od vlade v kratkem času še mogoče pričakovati. Delodajalci so včeraj odločali tudi o pomembnih spremembah v statutu združenja.

»Kar zadeva pripombe delodajalcev, lahko rečem, da je bila razprava zame koristna. Večina sogovornikov je opozarjala, da kreditni krč še ni popustil, da je posojilo težko dobiti in da so se sredstva zelo podražila,« je po srečanju z delodajalci povedal minister Lahovnik. O drugem rebalansu državnega proračuna za leto 2009 so delodajalci iz prve roke zvedeli: »Z rebalansom za jamstveni sklad slovenskega podjetniškega sklada zagotavljamo dodatna sredstva v bilanci B. Tako poskušamo bistveno izboljšati kreditni potencial finančnega sektorja za financiranje predvsem malih in srednjih podjetij. Če gledamo samo bilanco A proračuna, res lahko rečemo, da je ministrstvo za gospodarstvo z rebalansom veliko izgubilo, toda hkrati smo našemu ministrstvu za 37 milijonov evrov povečali sredstva v bilanci B, kar je še pomembneje, ker tako za vsak dodaten evro, ki gre v garancijski sklad slovenskega podjetniškega sklada, lahko zagotovimo večji obseg kreditov za mala in srednja podjetja. Pričakujem, da bo multiplikator vsaj trikratni. Zdaj je treba denar usmerjati za ta namen, saj prav zdaj, ko je največji problem še vedno kreditni krč, lahko ta denar zagotovi največje rezultate.«

Predstavniki delodajalcev so ministra za gospodarstvo opozarjali, da ima slovenska investicijska in razvojna SID banka zelo omejene možnosti za zavarovanje izvoznih tveganj, brez takšnega zavarovanja lahko podjetje ostane brez posla: »SID banki smo v rebalansu proračuna namenili dodatnih deset milijonov evrov za njen rezervni sklad.« Minister Lahovnik je delodajalcem povedal, da novih subvencij, na primer za posamezne dejavnosti, vlada ne načrtuje, tudi njemu se zdi bolje, da poskuša poskrbeti za konkurenčnejše poslovno okolje nasploh: »Načelna usmeritev je, da gremo v čim manj subvencij posameznih dejavnosti, tudi zato, ker vemo, da vsako subvencijo na koncu nekdo plača, ponavadi zdravi del gospodarstva.« O jamstvih za bančna posojila, za katera se banke od 19. junija potegujejo na dražbah SID banke, je minister Lahovnik povedal: »Vladi bom predlagal, da bi bile dražbe bolj pogoste, bolj intenzivne, saj imamo po zakonu za ta jamstva na voljo 1,2 milijarde evrov poroštvenega potenciala. Ne smemo čakati do decembra, da bi izčrpali ta jamstveni potencial.«

Po besedah predsednika delodajalskega združenja Boruta Meha je kriza morda še bolj pokazala, da imamo v Sloveniji strukturne probleme, ki jih ne bo mogoče rešiti brez socialnega dialoga: »Seveda pa je bil čas od novega leta tako v podjetjih kot v vladi namenjen predvsem sprejemanju kratkoročnih ukrepov in prilagajanju tej težki situaciji. Zame je izjemno pomembno, da bomo imeli julija drugi razvojni dialog predsednika vlade. Na prvem je vsak govoril o svojih težavah, nismo govorili o razvojnih usmeritvah. Pričakujem, da bo drugi razvojni dialog že bolj usmerjen v strukturne spremembe. Sedanja sestava gospodarstva je izjemno izvozno usmerjena, izvozimo 71 odstotkov izdelkov, imamo še vedno veliko delovno intenzivnih dejavnosti ... Tudi sociala je v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo urejena precej posebno. Kriza je pokazala, da bo treba gospodarsko strukturo spremeniti.«

Iz sredine tiskane izdaje Dela