Tiskane izdaje
Miren - V podjetju Afit, ki med drugim proizvaja otroško obutev Ciciban, še vedno opozarjajo na težave, ki jim jih prinaša zakon o zaposlovanju in rehabilitaciji invalidov, o čemer so pred časom ponovno obvestili pristojni ministrstvi. Zaradi prepolovljenega dobička glede na leto 2005, ko je znašal 417.000 evrov, delavcev še niso odpuščali, a povečevanje zaposlenih v obratu v BiH gre in bo tudi v prihodnje šlo na račun možnega povečevanja zaposlovanja doma, je povedala predstavnica podjetja Patricija Petejan.
Mirensko podjetje Afit, ki je v lasti družine Petejan, je v začetku decembra lani napovedalo, da namerava zaradi mačehovskega odnosa države del proizvodnje preseliti v BiH, kjer so pred slabim letom v bližini Banja Luke odprli obrat, in najverjetneje zapreti nekatere obrate v Sloveniji, tako da bi delo izgubila petina od skoraj 300 zaposlenih.
"Z velikim trudom in vlaganjem nam je uspelo na zahtevnih tujih trgih pridobiti dodatna naročila, s čimer nam zaenkrat uspeva ohranjati obstoječe število delovnih mest tudi v dislociranih enotah in pri 50 kooperantih v Sloveniji. Vse to bo mogoče le, dokler ne bo naš čevelj zaradi dodatnih finančnih obremenitev postal predrag," je opozorila Petejanova.
Prepolovljen dobiček
Podjetje, ki je lani za osem odstotkov preseglo predlanske prihodke, a zaradi rasti stroškov dela v Sloveniji prepolovilo dobiček, je tako v zadnjih mesecih v svojem obratu v BiH še povečalo število zaposlenih s 60 na 80. "Nižji stroški dela, ki jih imamo v BiH so vzpodbuda za še dodatno povečevanje," je pojasnila Petejanova.
Afit letno proizvede 500.000 parov obutve, največ pa izvozi na trge nekdanje Jugoslavije in v Italijo, medtem ko prodaja narašča tudi na drugih trgih Evropske unije. Proizvodnjo želijo ohraniti in širiti v Sloveniji, a jih pri tem ovira slovenska zakonodaja, predvsem zakon o zaposlovanju in rehabilitaciji invalidov oz. kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki jim dodatno in nenačrtovano povečuje stroške, opozarjajo v Afitu.
Zaposlovanje invalidov
Kljub temu, da po lastnih besedah z zaposlovanjem starejših žensk z nižjo stopnjo izobrazbe že prispevajo k reševanju težav težje zaposljivih oseb, morajo vseeno zaposliti 17 invalidov ali plačati skoraj 13 milijonov tolarjev v sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. "Država mora upoštevati take posebnosti. V Sloveniji se ne gre slepiti le s proizvodnjo visokotehnološkega blaga, saj mora tudi delovno intenzivna panoga imeti svoje mesto," poudarjajo Petejanovi.
Tako so 24. januarja ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvu za gospodarstvo ter skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov poslali dopis, v katerem so opozorili na bistvena neskladja v zakonu o zaposlovanju in rehabilitaciji invalidov. Med drugim poudarjajo, da je neustrezno določena najvišja kvota zaposlovanja invalidov za predelovalno industrijo, medtem ko ima javna uprava najnižjo, hkrati pa naj sistem kvot ne bi bil primeren za trenutni slovenski gospodarski položaj.
"Na odgovor še čakamo. Če ne bo prišlo do sprememb, bomo prisiljeni seliti proizvodnjo na bolj ugodne lokacije, česar pa si ne želimo", je še povedala Petejanova.
