V stalnem reševalnem skladu bo 500 milijard evrov

Bruselj – Predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker ni želel razkriti podrobnosti, saj razprave o celotnem svežnju za stabilizacijo območja evra še potekajo, »dogovorili pa smo se o vsoti 500 milijard evrov, ki jo bomo redno proučili najmanj vsaki dve leti«. Tej vsoti je treba prišteti še prostovoljne deleže držav, ki niso članice evrskega območja, in sredstva Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki po nenapisanem pravilu prispeva polovico sredstev, kolikor jih zberejo v Uniji. EFSF ima sicer na voljo 440 milijard evrov, vendar lahko dejansko mobilizira le kakih 250 milijard evrov, ESM pa bo razpolagal s 500 milijardami dejanskih sredstev.

Finančni ministri članic evrske skupine so se pogovarjali tudi o povečanju sredstev EFSF in celovitem odgovoru na dolžniško krizo. Razprave bo treba končati do 14. marca, če pa bi se zavlekle, bo predsednik Juncker sklical izredno zasedanje evrske skupine (21. marca), da bi bili vsi dogovori nared za dokončno potrditev na vrhu EU, ki bo 24. in 25. marca.

Članice valutnega kluba so se z okrepitvijo EFSF načeloma strinjale že pred desetimi dnevi med vrhom EU, vendar je Wolfgang Schäuble pred prihodom v Bruselj za francoski poslovni časnik Tribune izjavil, da povečanje reševalnega sklada »trenutno sploh ni nujno«. Prav nasprotno, po prepričanju nemškega finančnega ministra »sedanje razprave o morebitnem zvišanju sredstev pošiljajo popolnoma napačne signale, saj zgolj spodbujajo špekulacije proti članicam evrske skupine na finančnih trgih, ki so že od začetka leta dokaj stabilni«. V boju za preseganje posledic dolžniške krize bi se, pravi Schäuble, morali osredotočiti na okrepitev pakta stabilnosti in rasti, izboljšanje konkurenčnosti ter oblikovanje stalnega evropskega mehanizma stabilnosti (ESM).

Pakt konkurenčnosti, ki sta ga pred desetimi dnevi na vrhu Unije razgrnila kanclerka Angela Merkel in predsednik Nicolas Sarkozy, pa še vedno zbuja dvome evrskih držav, kot priča izjava predsednika Jean-Clauda Junckerja, da so elementi tega predloga »popolnoma neznani«, zato bo treba na prihodnjem zasedanju najvišjih politikov kluba (11. marca) šele ugotoviti, »kakšno dodano vrednost prinaša«. Tudi finski minister Jyrki Katainen ni prepričan, da je nemško-francoski predlog najboljši način za povečanje konkurenčnosti evrskih držav, kvečjemu bi lahko nekatere elemente pakta vključili v sveženj predlogov za učinkovitejše gospodarsko upravljanje. Za Wolfganga Schäubleja je končna rešitev v celovitem dogovoru, ki bi zajel vse elemente, torej okrepitev EFSF do nominalne vrednosti, denimo s povečanjem jamstev, kot se je zavzel Luksemburžan Luc Frieden, ter pakt konkurenčnosti, pri katerem vztraja Nemčija v zameno za koncesijo o izboljšanju rešilnega sklada.