V zadnjem četrtletju so se cene vseh vrst nepremičnin v povprečju znižale

Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji so se v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s trimesečjem prej v povprečju malenkost znižale, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2009 pa se niso bistveno spremenile, kažejo objavljeni podatki Geodetske uprave RS. Le v Ljubljani se je cena rabljenega stanovanja v primerjavi s preteklim kvartalom zvišala za štiri odstotke in spet presegla mejo 2500 evrov.

Objavljeno
11. februar 2011 14.15
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Tokrat so analitiki nepremičninskega trga z Geodetske uprave RS že nekoliko pred rokom objavili kvartalno poročilo o povprečnih cenah nepremičnin. Ugotavljajo, da so se v zadnjem lanskem četrtletju glede na tretji kvartal cene nepremičnin iz vseh podskupin znižale, pri čemer so se najbolj pocenili pisarniški prostori in gozdna zemljišča, najmanj pa stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem. Na letni ravni se cene rabljenih stanovanj niso spremenile, zemljišča za gradnjo in garaže so bile dražje kot v zadnjem četrtletju 2009, preostale podskupine so se pocenile (najbolj kmetijska zemljišča).

Podatki o cenah prodanih rablje nih stanovanj – evidenca trga nepremičnin še vedno ne vsebuje novogradenj, čeprav se stroka zavzema za to, da bi tudi investitorji oziroma prodajalci novogradenj geodetski upravi redno pošiljali svoje podatke – potrjujejo pred kratkim objavljene ugotovitve nepremičninskega portala Slonep, ki meri oglaševane cene stanovanj, namreč, da so se lani cene v povprečju stabilizirale. Prvi trije kvartali so sicer izkazali malenkostno rast, v zadnjem pa so cene padle za tri odstotke – na raven iz četrtega kvartala lani. Vzorec prodanih stanovanj, ki so jih geodeti upoštevali pri izračunu povprečne cene za Slovenijo, je bil sicer ne koliko manjši kot pred letom dni, kaže pa, da je bilo stanovanje prodano v povprečju za 1737 evrov za kvadratni meter. Med cenovnimi območji sta bili, kot ponavadi, najdražji Obala in Slovenska Istra ter Ljubljana, najcenejša pa Koroška s Pohorjem ter Prekmurje.

Nekoliko drugačno sliko kaže vpogled po analitičnih območjih, ki upoštevajo cene v večjih slovenskih mestih. Najdražja so bila stanovanja v Ljubljani. Tu se je cena za kvadratni meter rabljenega stanovanja v primerjavi s preteklim kvartalom zvišala za štiri odstotke in spet presegla mejo 2500 evrov, pod katero je padla na začetku leta 2009, torej v najhujši krizi slovenskega ne premičninskega trga. Koper, ki je prednjačil po draginji (zlasti zaradi visokih cen prodanih stanovanj v starem mestnem jedru), je bil zdaj drugi z 2308 evrov za kvadratni meter stanovanja. Kopru je sledil Kranj (1842 evrov za kvadratni meter), Novo mesto (1498), Celje (1370), Maribor (1160) in Murska Sobota (1138).

Celje prehitelo Maribor

Avtorji poročila so največjo rast povprečne cene rabljenega stanovanja v zadnjem četrtletju 2010 evidentirali v Celju (šest odstotkov), ki je med slovenskimi mesti rekordno tudi z letno rastjo cen (za deset odstotkov). S tem so se cene rabljenih stanovanj v Celju že precej odmaknile od tistih v Mariboru, s katerimi so bile dolgo časa na približno isti ravni. Zdaj jih prekašajo že za približno 18 odstotkov. Najbolj se je povprečna cena znižala v Mariboru, v zadnjem četrtletju za pet odstotkov, na letni ravni pa za šest odstotkov.

Če primerjamo cene preostalih podskupin na letni ravni, vidimo, da so bile hiše v letošnjem zadnjem kvartalu v povprečju za sedem odstotkov cenejše kot v primerljivem času lani, pisarne so se pocenile za 15 odstotkov, lokali za sedem odstotkov, kmetijska zemljišča za 18 in gozdna zemljišča za 16 odstotkov, medtem ko so se garaže podražile za štiri odstotke, zemljišča za gradnjo pa za devet odstotkov.

Trg oživlja

Kot rečeno, evidenca trga nepremičnin sicer ne zajame vseh opravljenih kupo-prodaj nepremičnin, poleg tega pa v praksi nastaja časovni zamik pri posredovanju podatkov. Kljub temu so zbrani podatki zelo povezani z dejanskimi posli in zato dobra podlaga za oceno gibanja prometa. Lani je obseg prodaje stanovanj iz kvartala v kvartal nihal, a je ostajal na ravneh, ki potrjujejo, da slovenski nepremičninski trg oživlja. V zadnjem četrtletju se je število evidentiranih kupo-prodaj stanovanj povečalo za devet odstotkov v primerjavi s tretjim četrtletjem, najnižjo točko z začetka leta 2009 pa je preseglo kar za 81 odstotkov. Še vedno pa je bilo za 35 odstotkov pod konjunkturnim vrhuncem leta 2007.

Geodetska uprava je primerjala tudi gibanje prometa s stanovanji v treh tržno najživahnejših slovenskih mestih. Gospodarska kriza je najbolj prizadela Maribor, tam se je v drugem kvartalu 2009 obseg poslov zelo zmanjšal. Zanimivo pa je, da se je od takrat do konca leta 2010 najbolj povečal (za kar 162 odstotkov), vendar cene stanovanj niso sledile gibanju prometa. Kljub njegovemu povečanju so se zmanjšale. Nasprotno so se v Ljubljani »kljub nerazprodanim zalogam novih stanovanj in očitni precenjenosti« rahlo povečale. V Celju pa so se povečale za kar 9,5 odstotka, »kar verjetno pomeni, da je tu ponudba tržno zanimivih stanovanj še najmanjša oziroma je povpraševanje po takih stanovanjih večje od ponudbe«.