Gospodarsko dogajanje v letu 2009 bo tudi v Sloveniji povsem v znamenju posledic svetovne finančne in gospodarske krize ter tako rekoč vsakotedenskih poslabšanih gospodarskih napovedi po svetu. O teh zadnjih najbolje priča nedavno drastično znižana napoved gospodarske rasti v prihodnjem letu.
Potem ko smo imeli še lani skoraj sedemodstotno gospodarsko rast, sveža napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pravi, da bo v letu 2009 Slovenija dosegla le še nadvse pičlo 1,1-odstotno gospodarsko rast. Povsem mogoče pa je, da bo zaradi poslabšanja razmer na zunanjih trgih rast BDP še bližje ničelni ali bo celo negativna.
Nekaj podobnega smo doživeli le leta 1992, na vrhuncu tranzicijske poosamosvojitvene krize. A zunanje razmere so bile tedaj povsem drugačne in Slovenija si je predvsem zaradi žilavih izvoznikov hitro opomogla. Zdaj pa je Evropa v čedalje hujši finančni, gospodarski in likvidnostni krizi. Ukrepi, ki jih sprejemajo države, večinoma niso zalegli. Enako velja za Slovenijo, kjer gospodarstveniki upajo, da bodo državna jamstva za podporo bankam in drugi ukrepi vendarle oživili posojanje in izboljšali likvidnost, če ne že letos, pa vsaj čimprej v letu 2009.
Umar je v svoji odmevni napovedi 19. decembra predvidel tudi povečanje brezposelnosti, realno zmanjšanje obsega industrijske proizvodnje in skrčenje naložb v gradbeništvu. Drugače povedano, pripravimo se lahko na eno najslabših gospodarskih let v zadnjih 30 letih, opozarjajo ekonomisti. Edina panoga, v kateri se bo po teh napovedih rast v letu 2009 celo povečala, bo tako kmetijstvo. Vse to pomeni, da se bo število brezposelnih prihodnje leto povečalo, po prvih domnevah za približno 15 tisoč na približno 80 tisoč.
Se pa v letu 2009 Slovenija zagotovo ne bo ubadala z inflacijo, ki je bila še lani makroekonomski problem številka ena. Predvsem zaradi cenejše nafte, pričakovanega usihanja kupne moči in drugih deflacijskih pritiskov bo po vsem sodeč že v prvi polovici prihodnjega leta inflacija znašala manj kot dva odstotka.
Iz Nedela!