Vedno si radi privoščimo kepico

Zima se, vsaj po koledarju, počasi bliža koncu, ko bodo nastopili toplejši dnevi, pa se nam bodo že cedile sline po … sladoledu. A sladoled že mnogo časa ne pomeni več zgolj mrzlega posladka za vroče dni.

Gre za zelo pomembno gostinsko in tudi gospodarsko panogo, ki je aktualna vse leto, in ne zgolj poleti, je prepričan Matjaž Turk, direktor Primorskega sejma, ki je februarja v Ljubljani organiziral GastExpo oz. t. i. sejem okusov, na katerem je potekal tudi že peti mednarodni sejem sladoleda. Kot je povedal Turk, je mogoče kljub slabim časom v gospodarstvu zaznati, da si potrošnik še vedno rad privošči kepico sladoleda.

Poleg tega je sladoled po njegovih besedah pomemben tudi v turizmu. »Sladoled je postal nekakšna 'ikona', saj v skorajda vseh turističnih krajih pomeni 'obvezno naročilo' gosta na s soncem obsijanih terasah, družinskih sprehodih in ob drugih priložnostih. Ne naročajo ga samo najmlajši gosti oz. otroci in mladina, temveč tudi drugi,« je poudaril in dodal, da se nekateri turistični kraji lahko pohvalijo celo z lokalnimi sladolednimi specialitetami oz. z izbranimi okusi.

Na splošno je sladoled v Sloveniji že dosegel raven slaščic, je pojasnil sogovornik. Gostje ga namreč naročajo enako pogosto kot druge sladke dobrote, medtem ko pred nekaj leti tega trenda še ni bilo mogoče zaznati.

Med slovenskimi sladoledi tudi posebni okusi

Slovenski sladoledarji sledijo trendom in jih ustvarjajo. Kot pomembnejše je Turk navedel uporabo svežih sestavin (svežega sadja, mleka in smetane) ter skrb za »zdrave« sladolede, ki se kaže tako, da so vsako leto manj sladki in mastni. Poleg tega je na domačem trgu v porastu tudi posebna ponudba sladoledov za bolnike s sladkorno boleznijo in celiakijo. Med posebnostmi po poznavalčevih besedah izstopata sladoled z okusom kremšnite in primorski refoškov sladoled.

V skladu z navedenim ne preseneča, da se je Accademia della Gelateria Italiana (italijanska akademija za mojstre sladoleda) odločila, da Slovenijo umesti na evropski »sladoledni zemljevid« in jo povabi k sodelovanju na prvem evropskem prvenstvu v izdelovanju sladoleda. Kot je razložil direktor Primorskega sejma, je slovensko prvenstvo potekalo na že omenjenem mednarodnem sejmu sladoleda, na njem pa je sodelovalo 30 tekmovalcev, ki so pod budnim očesom predizborne žirije pripravili lešnikov sladoled. Izbranih je bilo šest finalistov, vsi so prejeli zlate medalje.

Na sladolednem prvenstvu slavili slaščičarni 
Ilich in Zvezda

Finalna petčlanska komisija je za prvaka razglasila Klemena Logarja iz mariborske Slaščičarne Ilich in Danijelo Preložnik iz ljubljanske slaščičarne Zvezda. Oba sta za nagrado prejela vstopnico za sodelovanje v velikem finalu evropskega sladoledarskega prvenstva v Berlinu, kjer se bosta med drugim spopadla s prvaki Avstrije, Francije, Španije, Grčije, Nemčije, Velike Britanije. Namen nagrade je po Turkovih besedah tudi promoviranje Slovenije kot dežele, kjer se izdeluje kakovosten sladoled.

Kot je pojasnil Logar, je žirante prepričal s sladoledom, ki je bil na prvo pokušnjo bolj lahek, a so bile njegove sestavine takšne, da so omogočile lep razvoj okusa lešnika. Zmagovalna formula je po njegovih besedah vsebovala skladnost in kakovost surovin, ustrezen postopek priprave sladoledne kreme, pa tudi lepo strukturo sladoleda.

Da jim je zmago prinesla izvrstna struktura sladoleda, je povedala tudi Urška Šefman Sojer iz kavarne Zvezda. Kot je dejala, si je za pripravo recepta skupaj s Preložnikovo, ki je poskrbela za izdelavo dobrote, vzela polovico dneva v »sladolednem laboratoriju«. Med prednostmi zmagovalnega sladoleda je poudarila, da ob okušanju ne pušča nobenih maščobnih sledi ter da je dobrega, lahkega, hkrati pa tudi polnega okusa. »Skrivnost našega sladoleda je v tem, da ga resnično delamo s srcem. Ko ga delamo, ga delamo z občutkom in z željo, da bo res dober. Ob tem ne razmišljamo, koliko bomo zaslužili, ampak o tem, da bodo naši gostje zadovoljni in da bodo ob okušanju uživali tako kot mi,« je dodala.

In kako sta prvaka stopila na »sladoledno pot«, ki ju je pripeljala do uspeha? Logar se je začel s sladoledom ukvarjati leta 2000, ko je prevzel Slaščičarno Ilich, ki sicer na Štajerskem in drugod po Sloveniji slovi po več kot stoletni tradiciji. »Začetki so bili težki, vendar me je želja po izdelovanju dobrega sladoleda vsa ta leta – in me še zdaj – silila v nenehno učenje in izboljševanje receptur ter iskanje surovin, ki mi omogočajo izdelavo kakovostnega sladoleda,« je opisal.
Poudaril je tudi, da je znanje pridobival ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Ob tem je prepričan, da so bile ključ do uspeha izkušnje oz. »kilometrina«, ki si jo je nabral v svoji kuhinji. Na vprašanje, kako se sladoledar dolgo obdrži na trgu, pa je odgovoril, da se mora nenehno truditi, da so izdelki narejeni iz najkakovostnejših sestavin in da jih kot kakovostne prepozna tudi njegova stranka.

Za sladoled 
in slaščice pustila študij

Po Logarjevih besedah so stranke Slaščičarne Ilich že izvedele za zmago na prvenstvu in so ponosne, da so tudi same del te uspešne zgodbe. Naslov prvaka bo njegova mariborska slaščičarna izkoristila tako, da bo v aprilu organizirala dan sladoleda, ko bo obiskovalce pogostila tudi z zmagovalnim lešnikovim priboljškom.

Šefman Sojerjeva pa se je s sladoledom prvič strokovno srečala na sladoledarskem sejmu v italijanskem mestu Longorne. Ko se ji je leta 1998 ponudila možnost za najem lokala (današnje slaščičarne Zvezda), je pustila študij na ljubljanski fakulteti za družbene vede in se podala v slaščičarstvo. Tudi ona pravi, da je bilo sprva težko: »Ker sem bila brez tovrstnih izkušenj, je bilo na začetku res zelo hudo, ob petih zjutraj sem bila v slaščičarski delavnici, kjer sem še z dvema slaščičarkama delala tortice, sladoled in drugo, okoli 13. ure sem se iz delavnice preselila za točilni pult ali pa v strežbo, kjer sem ostala do konca. Vendar zdaj, ko pogledam nazaj, vidim, da je bila to edina prava pot.«

Da postaneš ugledna slaščičarna, se moraš po besedah Šefman Sojerjeve truditi vsak dan. Strankam se dokazuješ več let, pri svojem delu moraš biti odgovoren, obenem pa moraš skrbeti za nove izdelke, s katerimi boš razveseljeval goste. »Glede na to, da v naši slaščičarski delavnici delamo vse še na zelo staromoden način, je tu veliko ročnega dela vsake od slaščičark, ki se seveda razlikujejo med seboj tako po občutku v rokah kot tudi sicer,« je povedala in dodala, da sama na Zvezdo že od začetka gleda kot na slaščičarno, ki bo vedno sinonim za izvrstne izdelke oz. tradicijo dobre ponudbe. »Da se dolgo obdržiš v špici, je seveda pomembno zagotavljanje kakovosti, svežine, lepega videza in dobrega okusa, hkrati pa skrb za vpeljevanje novosti. Ob tem pa seveda tudi ustrežljivost in prijaznost celotne ekipe,« je še dodala.

Tudi v Zvezdi razmišljajo, kako izkoristiti nedavni dosežek, ki jim je dal vedeti, da so na pravi poti. Zagotovo bodo o njem obvestili goste, morda pa bodo zmagovalni sladoled ponudili tudi kot posebnost.