Prvi so rešilni načrt predstavili v Fordu, družbi, ki ima od detroitske trojke še najmanj težav, čeprav njen dolg posojilodajalcem znaša okoli 26 milijard dolarjev. Od države bi radi do devet milijard dolarjev premostitvenega posojila, ki pa jih ne bodo porabili, če bodo sami uspeli zbrati okoli 14 milijard dolarjev za investicijo v nove tehnologije za proizvodnjo manjših in varčnejših avtomobilov. Če jim bo kongres odobril posojilo, bodo prodali proizvodnjo avtomobilov Volvo, se odpovedali korporativnim letalom, njihov generalni direktor Alan Mullaly pa bo celo leto delal le za en dolar plače. V Fordu, kjer v nasprotju z ostalima dvema družbama letos še ne pričakujejo likvidnostnih težav, napovedujejo, da bodo s pomočjo države prišli na zeleno vejo do leta 2011.
Slabše gre General Motorsu, ki si je nabral skoraj 45 milijard dolarjev dolga, v družbi pa razmišljajo o odprodaji blagovnih znamk Pontiac, Saab in Saturn. V najslabšem položaju pa se je znašel najmanjši proizvajalec Chrysler, ki bo po napovedih analitikov prisiljen skleniti partnerstvo z enim od večjih bratov. Njihov direktor Robert Nardelli je kongresu predlagal ustanovitev nacionalnega raziskovalnega centra za razvoj tehnološko naprednih vozil, v katerem bi sodelovali strokovnjaki cele avtomobilske industrije.
Iz sredinega Dela.