Padec zaskrbljujoč, a ne presenetljiv

Ljubljana - Znižanje bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem lanskem četrtletju za 0,8-odstotka je zaskrbljujoče, vendar ne presenetljivo. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo zelo odvisna od izvoznega povpraševanja, saj kar okoli 70 odstotkov BDP izvozi. Zato so tudi ocene prihodnjega gibanja BDP odvisne od izvoznega povpraševanja. Kot je povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, podatki Statističnega urada RS kažejo, da je na padec gospodarske rasti v zadnjem četrtletju lanskega leta najbolj vplival prav padec izvoza blaga, ki se je realno zmanjšal za 9,4 odstotka. Zato je za Slovenijo in slovensko gospodarstvo pomembno, kako učinkoviti bodo vladni protikrizni ukrepi, ter predvsem tudi ukrepi, ki so jih sprejele in pripravljajo ključne izvozne partnerice, Nemčija, Francija, Italija, Avstrija.

Lahovnik je tudi poudaril, da prihaja vse več opozoril, da je sosednja Hrvaška, ki spada med sedem naših največjih zunanjetrgovinskih partneric, v težki likvidnostni situaciji. To bi lahko negativno vplivalo na poslovanje slovenskih izvoznikov. Potencialna nevarnost za slovenske izvoznike je tudi nadaljnja devalvacija ruskega rublja, kar bi slabo vplivalo na njihov izvoz v Rusijo, vendar ima Slovenija tu v okviru SID banke nekatere instrumente, s katerimi lahko ta tveganja deloma obvladuje, meni minister.

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v lanskem zadnjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,8 odstotka. To je prvo zmanjšanje obsega BDP po drugem četrtletju 1993. V letu 2008 je bila gospodarska rast po prvi oceni 3,5-odstotna.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja sektorja za nacionalne računa na statističnem uradu Karmen Hren, je k padcu gospodarske rasti v zadnjem lanskem četrtletju najbolj vplival predvsem izvoz blaga, ki se je realno zmanjšal za 9,4 odstotka. K zmanjšanju obsega BDP je vplivalo tudi veliko realno zmanjšanje dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in zmanjšanje bruto investicij.

Umar: Finančna kriza se pospešeno prenaša v druge panoge

Upad gospodarske aktivnosti je posledica pospešenega prenosa finančne krize v druge sektorje gospodarstva, kar se je najmočneje odrazilo v izvozni in investicijski dejavnosti, komentirajo objavljene podatke o zmanjšanju obsega BDP v zadnjem lanskem četrtletju na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Med posameznimi gospodarskimi panogami je bilo znižanje dodane vrednosti največje v predelovalnih dejavnostih. Ker se spremembe gospodarskih razmer na trgu dela pokažejo z zamikom, se je upad gospodarske aktivnosti v zadnjem lanskem četrtletju v gibanjih na trgu dela odrazil v manjši meri, ugotavljajo na Umarju.

"Razmeroma visoke stopnje rasti dodane vrednosti so se ohranjale v dejavnosti prometa, pa tudi finančnega posredništva. Tu je bila upočasnitev zmerna predvsem zaradi učinka visokih medbančnih obrestnih mer, kar je rast neto obrestnih dohodkov bank še naprej ohranjalo na razmeroma visoki ravni," so še komentirali na Umarju. V javnih storitvah se je rast dodane vrednosti v povprečju ohranila na podobni ravni kot v preteklih četrtletjih.

Prvič po 16 letih gospodarska rast negativna



Gospodarska rast v letu 2008 3,5 odstotna: