Tiskane izdaje
Kakor je pojasnil minister, je novi predsednik uprave NLB Božo Jašovič »kot mandatar uprave izbral svojo ekipo, vanjo pa nekateri iz stare uprave niso sodili, niso bili v njegovem konceptu. Pri reševanju odnosa s temi člani uprave je nastal kratek stik; mislim, da po nepotrebnem. Ni se pravi čas komuniciralo s temi ljudmi.« Če ne bo sklenjen sporazum s člani dozdajšnje uprave, je to po Križaničevih besedah »stvar pravnih odnosov, ki se bodo pokazali na sodišču. Vendar pričakujem, da se bo našel skupni jezik, da bodo ljudje vedeli, v kakšnih časih živimo in da imajo odprta vrata. Pač niso sodili v ta koncept direktorja, drugod pa bodo lahko uspešno delali.«
Kakor je znano, se bodo nadzorniki Nove Ljubljanske banke 2. novembra sestali že tretjič v mesecu dni, šele na tej seji pa bodo predvidoma določili začetek mandata nove uprave, ki so jo imenovali že v ponedeljek. Zaplet je nastal, ker nadzorni svet ni pravočasno uredil omenjenih razmerij s člani sedanje uprave. Po včerajšnjih zagotovilih ministra sicer »nadzorni svet Nove Ljubljanske banke uživa absolutno zaupanje lastnikov«, NLB pa je »uspešna banka, ki raste in plasira kredite na medbančnem trgu in v slovenski gospodarski prostor. Banka ima novega predsednika uprave, ki uživa popolno zaupanje lastnikov, tudi vlade, ki zastopa državo, pa tudi KBC [ki ima v lasti dobrih 30 odstotkov NLB].« Kakor je še povedal Križanič, je »Božo Jašovič v Bruslju obiskal predsednika uprave KBC Jana Vanhevla in mu predstavil svojo vizijo razvoja banke, pa tudi potrebe, ki jih banka vidi do lastnikov. Tu gre tudi za vprašanje dokapitalizacije, ki bo prej ali slej na dnevnem redu.«
Na vprašanje Dela, kolikšna dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke bo potrebna in za kaj bo namenjena -ali, denimo, tudi za saniranje posledic tajkunskih posojil -, je minister Križanič pojasnil: »Ne, po mojih podatkih so ti krediti v glavnem zelo dobro zavarovani. To je vprašanje za vodstvo banke, in ne za lastnika.«
Več v sobotni tiskani izdaji Dela
