Tiskane izdaje
Zaposleni in njihova produktivnost: Slovenska struktura gospodarstva je še vedno neugodna.
V gospodarstvu imamo dva pola; 26 odstotkov zaposlenih ustvari manj kot 20 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega (133 tisoč zaposlenih), uspešna gospodarska podjetja imajo na drugi strani več kot 40 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar predstavlja 44 odstotkov zaposlenih (120 tisoč zaposlenih). Slovenska dodana vrednost je še vedno bistveno nižja kot v sosednjih državah, zaradi česar je tudi naša konkurenčnost nižja. Tudi če se bo v Nemčiji in Franciji situacija izboljšala, se bojimo, da bodo imeli še vedno 10-odstotni padec. Slovensko gospodarstvo pa je močno odvisno od nemške industrije, pravi Milič in dodaja, da ne sodelujemo s celim nemškim gospodarstvom ampak z nemško industrijo, ki je pa še daleč od ponovnega zagona.
Dvig minimalnih plač bi pomenilo 75 tisoč novo brezposelnih .
Če bi se upoštevale sindikalne zahteve po zvišanju minimalne plače na 650 evrov, ob dosedanjem nekem statičnem BDP-ju, lahko računamo le na manj zapsoselnih, pravi Milič. Če bi povečali plače prek instituta mininmalne plače, ki je mati vseh plač, bi se povišale vse plače. Ustvaril bi se pritisk na število delovnih mest, pravi Milič in dodaja, da bi s tovrstnim dvigom ob upadu dodane vrednosti po posameznih dejavnostih, dobili zmanjšanje delovnih mest za približno 75 tisoč. Če se nič drugega ne bi spremenilo, se pravi zvišanje BDP-ja, česar ne napoveduje niti UMAR, se lahko zmanjša le število zaposlenih, zaključi Milič.
"Vsi mislijo, da lahko zadeve rešujejo na cesti"
Vlado smo pozvali k okrepitvi socialnega dialoga, saj se je nezaupanje v vse institucije močno povečalo, je povedal Milič. "Zavedamo se da je potrebno veliko narediti na poslovni kulturi, ne le ko gre za plačilno disciplino, ampak tudi pri izpolnjevanju plačne politike," a vendar pogrešamo tako bipartitni kot tripartitni dialog, je dejal Milič in dodal, da se z vlado še vedno premalo pogovarjajo.
Javna poraba je previsoka, zato smo predlagali predsedniku vlade 10-odstotno zmanjšano javno porabo, in sicer s plačami, saj so se tudi v v privatnem sektorju plače znižale oziroma se je zmanjšalo število zaspolenih, pravi Milič. "V javnem sektorju pa so vsi zaščiteni," je dejal Milič. Če bo država presegla dovoljen primankljaj, bomo morali plačevati še penale v evropski proračun, medtem ko je naš proračun premalo razvojno naravnan, je dejal Milič. Reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema podpirajo, a ne na račun zvišanja prispvekov, je dejala Tatjana Čerin, predstavnica za socialni dialog na GZS.
Vladni ukrepi prepočasni
Na voljo ni novih delovnih mest, medtem ko imamo že 36 tisoč manj zaposlenih, kar pomeni 36 tisoč manj vplačanih prispevkov v državno blagajno. Tu so še stečaji, ki se dogajajo in se še bodo. Vladni ukrepi se niso prijeli, zato je stabilnost in konkurenčnost še vedno ogrožena, je bil kritičen predsednik GZS. Dodal je, da potrebujemo tehnološki preboj, delovanje pravne države in spremembe na trgu dela ("Višje minimalne plače po moralni plati razumemo, a menim da bi tovrstno zvišanje pripeljalo do izgube delovnih mest," je dejal Milič) Pri Muri so vsi vedeli, da taka kot je, ne more obstati, da bi jo morali razbiti na več manjših delov, ne pa da je dobičkonosni del Mure financiral ostale nezdrave dele, a vendar se Mura ni mogla znebiti nezdravih delov zaradi visokih odpravnin, ki bi jih prejel vsak odpuščen delavec, česar pa Mura enostavno ni zmogla, je povedal Milič. Aktivna politika zapsolovanja bi morala biti učinkovitejša, in sicer s preusposabljanjem ali dousposabljanjem, saj ko delamo raziskave poslovne klime, vidimo, da podjetja nimajo namena na novo zaposlovati, saj nimajo dela, medtem ko tudi za tuje investitorje nimamo pravih programov, s katerimi bi jih privabili.
Predlagane rešitve
Pocenitev države, znižanje davkov in prispevkov, vlaganje v razvoj, kar pomeni tudi usposabljanje in dousposabljanje presežnih delavcev, torej vsi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, treba je bistveno pospešiti postopke za pridobivanje gradbenih in lokacijskih dovoljenj, zaključuje Milič in dodaja, da bi "država lahko s keynesianskimi javnimi naročili bistveno pripomogla k oživljanju gospodarstva. "Če bi hoteli danes delati drugi železniški tir, bi potrebovali dve leti za vso dokumentacijo." Treba je spremeniti zakonodajo in predpise, da bo prišlo do lažjega poseganja v prostor, pravi Milič, poskrbeti pa tudi za internacionalizacijo gospodarstva kar, razlaga, ne pomeni le pošiljanje delegacij s predsedniki v tujino, ampak skupno nastopanje, okrepitev branda "Slovenija", sejemsko nastopanje in promoviranje posameznih produktov. "Priložnosti so, vendar se same od sebe ne bodo realizirale in namesto prevelikega vlaganja v socialo, je treba vlagati v razvoj ali prek finančnih ali davčnih stimulacij. Teh politik in strategij še nimamo. Trg sam do tega pripelje, vendar zelo počasi in z velikimi žrtvami," je dejal Milič. Čarobna palica je aktivna industrijsko razvojna politika, ki je podprta s konkretnimi razvojnimi programi posameznih ministrstev, nato pa tudi s konkretnimi finančnimi programi. Zelo pomembno je tudi povezovanje znanosti in gospodarstva, je še dejal Milič, in sicer na način, da bi naprimer znanstveniki dobili 50 odstotkov sredstev za bazične raziskave, medtem ko bi ostalo skušali pridobiti v povezavi z gospodarstvom. "Če znanstveniki vsa sredstva za raziskave dobijo od države niso motivirani, da bi jih aplicirali v gospodarstvu," zaključuje Milič.
