Vik in krik zaradi študije 
o odprti kodi v javni upravi

Ljubljana – Ministrstvo za javno upravo (MJU) je pred kratkim objavilo študijo o uvajanju odprtokodne programske opreme v javno upravo, o kateri bo na naslednji seji razpravljal strateški svet za informacijsko družbo. Kot vse kaže, je precej razburila slovensko podružnico Microsofta. Ta se je prejšnji teden najprej oglasila s sporočilom za javnost, v ponedeljek pa je direktorica podjetja Biljana Weber slovenske Microsoftove partnerje po elektronski pošti povabila, naj podprejo Microsoftova prizadevanja pri dokazovanju, da je njihova programska oprema boljša od odprtokodnih alternativ, kot sta spletni brskalnik Firefox ali pisarniška zbirka openoffice.org (libre office). Večino študije zapolnjujejo primeri (uspešnega) uvajanja odprtokodnih programov v evropskih državnih in mestnih upravah. V njej je še predlog akcijskega načrta, ki med drugim predvideva, da bi do konca leta 2015 približno 80 odstotkov institucij državne uprave na delovnih postajah uporabljalo odprtokodno programsko opremo. Morda je prav ta napoved prestrašila Microsoft, ki je zadnjo krovno triletno pogodbo z javno upravo, po dostopnih informacijah vredno skoraj sedem milijonov evrov, sklenil leta 2009, torej se bo letos iztekla. Zato so se v največjem svetovnem proizvajalcu programske opreme odločili za dokazovanje, da so njihovi proizvodi boljši od prostodostopnih, čeprav je študija po pojasnilih MJU zgolj podlaga za možnost uvajanja odprte kode.

Biljana Weber je tako partnerjem v ponedeljek zvečer pisala, naj »podprejo prizadevanja za strokovno utemeljeno in transparentno odločanje v javni upravi.« Direktorica slovenskega Microsofta je za Delo pojasnila, da je to zgolj dodaten apel partnerjem, naj se na ustrezen način vključijo v predstavljanje prednosti njihove programske opreme. »Dokazali bomo, da je poslovanje z našimi programi učinkovitejše kot z nepremišljenim uvajanjem odprtokodnih sistemov. Tudi v Sloveniji je bilo v javni upravi že kar nekaj poskusov uvajanja odprtokodnih alternativ, ki so bodisi ostale neizkoriščene ali pa so se uporabniki vrnili na Microsoftove programe,« je v tem pismu še zatrdila Webrova.

Po Microsoftovi oceni je študija nepopolna, češ da v njej manjkajo analize javnofinančnih posledic, tehnološke smotrnosti in posledice povezljivosti z obstoječimi sistemi ter analize z vidika varnosti. Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsefa Györkösa bo treba stroškovno analizo še opraviti, pri čemer bo treba gledati na vse izdatke za uporabo ene ali druge programske opreme, ne samo na cene licenc. V Microsoftu so se zavzeli za nevtralno in pregledno javno naročanje, kot nakazuje elektronsko pismo Webrove, pa se bodo poskušali tudi vključiti v nadaljnjo razpravo o uvajanju odprtokodne programske opreme.