Tiskane izdaje
In če se je še v ponedeljek zdelo, da si je politično neizkušeni France Križanič z omenjeno izjavo zadegal v svoj, vladni, predvsem pa Pahorjev politični nahrbtnik težko in povsem nepotrebno breme, ki ga bo opozicija, razumljivo, kot politično darilo izrabljala prihodnja štiri leta, se zdaj stvari vsaj začasno vračajo na svoje mesto. A medresorna razmerja v vladi, zlasti njenem gospodarskem delu, znajo biti še precej zanimiva in napeta. Včerajšnjo Gasparijevo napoved, da bo v vladi vodil odbor za gospodarstvo in v njem usklajeval ukrepe in delo kolegov, je mogoče razumeti predvsem kot Pahorjevo sporočilo, da vladna gospodarska barka vendarle ima krmarja. In da bodo ključne vladne ekonomske politike, tudi fiskalna in plačna, pod nadzorom izkušenega večkratnega finančnega ministra in nekdanjega guvernerja centralne banke.
Gaspari bo v razmerah finančne krize in recesije drugi najbolj izpostavljeni član vlade. Ne bo sicer njen podpredsednik, a kot minister brez listnice in vodja vladnega odbora za gospodarstvo bo imel lahko večji vpliv na gospodarske odločitve kakor ministri z listnicami. To bo mogoče, dokler ga bo pri tem podpiral premier, ki, kot je znano, v ekonomiji ni ravno doma.
Kako bo delo gospodarskega krmarja in vlade presojala javnost, bo seveda odvisno predvsem od konkretnih in hitrih ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki se opoteka nad prepadom recesije. Eden od njih, ki še visi v zraku, zanj pa se najbolj zavzema gospodarski minister Lahovnik, je začasno znižanje prispevnih stopenj. Zaželeno bi bilo, da bi o tem tekla beseda čim prej, morda že na predvideni prvi seji vlade. Zdaj ni čas za priprave globokoumnih strategij in sholastična sejanja raznih strateških svetov - tega razkošja si ta vlada vsaj leto dni pač ne bo mogla privoščiti.
