Vlada čaka na blagoslov Bruslja

Ljubljana – Uprava NLB je na tiskovni konferenci pred dvema tednoma napovedala, da se bo 250-milijonska dokapitalizacija banke predvidoma začela 25. februarja (torej jutri), če bo Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala odločbo o potrditvi prospekta in ga bo uprava objavila. Agencija je pohitela in upravi NLB pozitivno odločbo poslala že 15. februarja. Kljub temu objave prospekta za prodajo delnic še ni; kot kaže, se bo začetek dokapitalizacije nekoliko zamaknil. Zakaj in za koliko časa, ostaja skrivnost, ki spodbuja številna ugibanja. Dobro obveščeni viri pa pravijo, da vlada čaka odgovor Bruslja. Iz previdnosti je namreč vnaprej poskušala prepričati evropsko komisijo, da dokapitalizacija NLB ni državna pomoč. Uprava NLB uradno trdi, da so »priprave v sklepni fazi«, po zanesljivih informacijah pa je naredila vse, da bi se postopek lahko začel že jutri. A se ne bo.

Objava prospekta je prestavljena iz operativnih razlogov, ki niso na strani banke, vendar dokapitalizacija ni negotova. Na ministrstvu za finance o teh razlogih ne izvemo nič novega. »Pogovori o dokapitalizaciji NLB še potekajo, zato o konkretnih zaključkih oziroma dogovorih v tej fazi ne moremo govoriti. Sama višina dokapitalizacije je odvisna od določitve Vlade RS. Ministrstvo za finance se močno zaveda morebitnih negativnih posledic javnega komentiranja procesa dokapitalizacije in hkrati poudarja, da bo z Vlado RS storilo vse za zaščito interesov slovenskih davkoplačevalcev ter zagotovitev ustreznega financiranja slovenskega gospodarstva,« odgovarja tamkajšnja služba za odnose z javnostjo.

Na vprašanje, ali bo KBC sodelovala pri dokapitalizaciji NLB, postrežejo zgolj s 14 dni staro izjavo direktorja belgijske bančne skupine KBC Jana Vanhevela, češ da »pogajanja o dokapitalizaciji NLB še potekajo«. Dodajajo, da so stiki s slovenskim ministrstvom in vlado dobri in da mora KBC za sodelovanje pri dokapitalizaciji pridobiti dovoljenje evropske komisije. »Takšno preverjanje pa lahko terja nekaj časa.«

KBC kot pobožna želja

Iz teh kamenčkov si lahko ustvarimo približno sliko: Dokapitalizacija NLB, kot jo je v skladu s strategijo razvoja skupine začrtala njena uprava, je tehnično ustrezno izdelana in skladna s tržnimi pravili igre, sicer ATVP ne bi potrdila prospekta. Špekuliramo lahko tudi, da je agencija ne bi dovolila, če v ozadju namere poglavitnega vlagatelja (države) ne bi zaznala virov za pokritje kupnine. In to za celotni znesek dokapitalizacije – če se nihče drug od sedanjih lastnikov ne bi odzval.
Kljub temu bi bilo laže speljati postopek, če bi k vplačilu dodatnih delnic priskočila tudi druga največja delničarka, KBC. Kar je slejkoprej zgolj pobožna želja; z lučjo pri belem dnevu bi morali iskati tiste, ki še verjamejo, da imajo Belgijci tokrat namen vplačati sveži kapital. Že pri prejšnji dokapitalizaciji leta 2008 (izdanih je bilo za 300 milijonov evrov delnic, prodajali so jih po 334 evrov) so se umaknili in raje zmanjšali svoj delež v banki, hkrati pa so iskali možnost za čim ugodnejši izstop iz lastniške strukture NLB. Belgijce zdaj od dokapitalizacije odvračajo neposluh Slovenije za njihove zahteve po večjem vplivu, zaveze evropski komisiji o prodaji deleža v NLB in dokapitalizacijska cena (116 evrov za delnico, kar je na ravni knjigovodske vrednosti in po mnenju poznavalcev v trenutnih razmerah precej drago). Edino, kar govori v prid sodelovanju, pa je znižanje deleža KBC v NLB. Zdaj je ta 30,6-odstoten, po dokapitalizaciji pa bi v primeru nesodelovanja padel pod 25 odstotkov in bi bil prodajno manj zanimiv.

Čaka se na odgovor iz Bruslja

Skratka, kot je razumeti, bi morala država v skrajnem primeru prispevati vseh 250 milijonov evrov. Od tega v prvem krogu sorazmerni delež sedanjega lastništva. Ker ima država neposredno v lasti 33 odstotkov NLB (okoli 15 odstotkov pa še prek Kada, Soda in Zavarovalnice Triglav), bi morala v prvem krogu vplačati dobrih 82 milijonov evrov. Ni še jasno, ali načrtuje, da se bo njeno lastništvo v NLB skoncentriralo v neposredno naložbo države, ali da bodo pri dokapitalizaciji sodelovale tudi družbe v državni lasti. Ker Zavarovalnica Triglav prav zdaj prodaja svoj delež v NLB, pač ni pričakovati, da bo po drugi strani kupovala nove delnice. Ni pa Zavarovalnica Triglav zdaj edina v vlogi prodajalke. Kupca za 7000 delnic NLB že išče tudi Probanka. Delnice, ki ne bodo vpisane v 15 dneh prvega kroga, bodo ponudili široki javnosti, pri čemer bodo zanje poleg vseh drugih investitorjev tekmovali tudi sedanji lastniki (država bo torej sklenila ponudbo). Denar je menda zagotovljen.

In kako je s časovnim zamikom? Manj verjetno je, da je zanj kriva KBC, ki da čaka na dovoljenje komisije, kot pravijo na ministrstvu za finance. Prej bo res, kar smo izvedeli neuradno, namreč da je ministrstvo iz gole previdnosti poslalo na evropsko komisijo dopis, v katerem pojasnjuje dejstva okoli dokapitalizacije NLB. Če jo bo morala opraviti sama, brez KBC, jo namreč lahko doletijo obtožbe, da je to državna pomoč. Vlada mora torej prepričati Bruselj, da gre za donosno naložbo, ne pa za pomoč države zasebni družbi. Najbrž je to »preverjanje, ki terja nekaj časa«, po pričakovanjih vsaj še dober teden.