Tiskane izdaje
Maribor – “Pogodba je usklajena do zadnje pike in vejice ter samo še vprašanje dni je, kdaj bo končan postopek v vladi,” je o dogovorih med Aerodromom Maribor in državo dejal predstavnik za odnose z javnostjo na ministrstvu za promet Damijan Križnik. Po njegovih besedah sta ministrstvo in pooblaščenec slovenjegraškega Preventa, ki je lastnik podjetja Aerodrom Maribor ter manjšega dela nepremičnin na letališču, uskladila vsa doslej odprta vprašanja, dokončen formalni podpis pogodbe pa je pričakovati v prihodnjih dveh tednih.
S takšnimi interpretacijami se ne strinja direktor Aerodroma Maribor Silvo Ambrož, ki še vedno meni, da je vlada z zavlačevanjem podpisa pogodbe o upravljanju državne infrastrukture v zadnjih štirih letih blokirala razvoj mariborskega letališča, nič drugače ni zdaj, saj so že skoraj zamudili vse roke za dogovor z irskim nizkocenovnim prevoznikom Ryanair. Kakor koli že, Ambroža zaradi te pogodbe ne bo več bolela glava, saj se poslavlja od direktorske funkcije. Petnajstega maja se mu izteče štiriletni mandat, kot pravi, se za prihodnjega ne bo več prijavil, saj ima obilo drugih ponudb, polega tega vodi tudi svoje zasebno podjetje.
Kdo ga bo nadomestil, je za zdaj še težko reči, kot je slišati, v Preventu še nimajo izbranega novega menedžerja. Kdor koli bo na čelu mariborskega letališča, bo imel težko nalogo. Styrian Airways, kamor je Prevent vložil precej denarja za četrtinski delež, je v stečaju, s tem je bila odpravljena tudi edina redna proga Maribor–Pariz. Pri velikem upadu tovornega prometa za zdaj mariborsko letališče nad vodo držijo samo še redki čarterski poleti, ki jih opravlja predvsem Tunis Air, zato je pridobitev novega letalskega prevoznika nujnost. Ambrož pravi, da je s svojim dosedanjim delom zadovoljen, saj so mariborsko letališče rešili iz mrtvila, s pogodbo z Ryanairom pa nasledniku pušča dobro zastavljen projekt. V zadnjem tednu jim je z Irci uspelo rešiti vsa nerešena vprašanja ter ugoditi njihovim tehničnim zahtevam, zdaj pa čakajo na njihovo dokončno odločitev.
V letališče je bila v zadnjih petih letih vložena poldruga milijarda tolarjev, od tega polovica nepovratnih sredstev iz skladov Evropske unije. Kljub temu na številnih področjih poslovanja oziroma sprejema in odprave potnikov še ne dosega zahtevanih meril, še zlasti to velja za potniški terminal, kjer bo potrebno še precej sredstev za zagotovitev schengenskih standardov. V razpravo se je vključil tudi poslanec SLS Franc Kangler, ki je vse vpletene pozval, naj sedejo za skupno mizo in se posvetijo revitalizaciji letališča; to nedvomno ima možnosti za solidno poslovanje, na to pa ne nazadnje kaže tudi skokovita rast letalskega prometa v svetu in naraščajoči delež nizkocenovnih prevoznikov pri tej ekspanziji.
Iz petkove tiskane izdaje Dela.
