Vlada še z dvema zakonoma ostreje nad dolžnike

Vlada poskuša izboljšati položaj nezavarovanih navadnih upnikov in zmanjšati možnosti dolžnikov za zavlačevanje izvršb. Izvršba bo morala upoštevati socialo, zato na nekatere dohodke ne bo mogoča.

Objavljeno
10. marec 2011 19.18
Evri
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Vlada je danes za zakonodajni postopek v državnem zboru pripravila spremembe in dopolnitve dveh zakonov, ki bodo, kakor načrtuje, izboljšale položaj upnikov – o izvršbi in zavarovanju ter o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Pri obeh zakonih vlada državnemu zboru predlaga odločanje po nujnem postopku: »Spremembe in dopolnitve zakona o izvršbi in zavarovanju so nujne za izboljšanje položaja upnikov v izvršilnih postopkih, ki potekajo na podlagi verodostojne listine. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je nujno spremeniti in dopolniti za izboljšanje položaja nezavarovanih navadnih upnikov oziroma njihovo dodatno, večje varstvo v postopkih prisilne poravnave.«

Spremembe in dopolnitve zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju vlada predlaga zaradi dodatnega, večjega varstva upnikov v primerih, ko dolžnik postane plačilno nesposoben. Po presoji vlade je treba dopolniti pogoje za začetek postopka prisilne poravnave, tako da bo zakon predpisal najmanjši delež poplačila upnikov in najdaljši rok poplačila teh terjatev: »Praksa kaže, da je v primerih prenizkih poplačil terjatev in predolgih rokov za poplačilo terjatev v primeru prisilne poravnave pogosto ogrožen obstoj nezavarovanih upnikov, ki so samozaposlene osebe, majhne oziroma srednje družbe, ki so velikokrat odvisne od poplačila terjatev insolventnega dolžnika v določenem deležu in v določenem, čim krajšem časovnem obdobju. Po predlagani ureditvi bo moral biti dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti vsaj v najmanjšem znesku. Upnikom bo moral ponuditi plačilo najmanj 50 odstotkov terjatve v obdobju, ki ne bo smelo biti daljše od štirih let.«

Minister Aleš Zalar je posebej poudaril, da zakon kljub spremembam ohranja določbo, ki upnikom omogoča, da dolžnika razlastijo in se morda odločijo, da prevzamejo lastniške deleže v dolžnikovi družbi. Nekajkrat so se upniki za takšno zamenjavo tudi odločili, je povedal minister.
 
Izvršba na nekatere dohodke preprosto ne bo mogoča

Spremembe in dopolnitve zakona o izvršbi in zavarovanju bodo po pojasnilih vlade pospešile postopke izvršb, ki temeljijo na verodostojni listini. Dolžniki zdaj pogosto le zaradi zavlačevanja vlagajo pavšalne ugovore proti sklepom o izvršbah, ki temeljijo na verodostojni listini, in to možnost namerava vlada zdaj omejiti: »Upnik bo moral izkazati le, da je dolžnik vložil pavšalni ugovor, ki je bil predložen v pravdo, in priložiti na primer pogodbo z dolžnikom ali drugo listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom.«

Po pojasnilih vlade bo to zadoščalo sodišču, da bo izdalo predhodno odredbo, in tako bo na primer mogoče zamrzniti dolžnikov denar v banki do zneska dolga iz odredbe. Tako bo upnikova terjatev zavarovana do konca postopka za izvršbo. Minister Zalar je povedal, da je vlada z dopolnitvami zakona poskrbela tudi za »socialni korektiv, za elemente socialne države«, saj izvršba na nekatere dohodke preprosto ne bo mogoča: omenil je izplačila za brezposelne iz jamstvenega sklada, preživnine iz preživninskega sklada in dodatek za velike družine.