Vlada za večjo plačilno disciplino - skrajni plačilni rok načeloma 60 dni

Ljubljana – Najbolj dejaven član ministrskega zbora je bil včeraj finančni minister Franc Križanič. Vlada je namreč sprejela kup zakonov iz njegovega delokroga, na tiskovni konferenci pa je v grobem predstavil najpomembnejše: sveženj intervencijskih zakonov za izboljšanje plačilne discipline, učinkovitejše javno naročanje in noveli s področja upravljanja kapitalskih naložb države.

Minister je odgovoril tudi na nekatere pripombe in pomisleke Gospodarske zbornice Slovenije glede intervencijskih ukrepov. Z novelo zakona o DDV vlada veže upravičenost do odbitka davka na poplačilo dolga. Končni proizvajalec dobrine bo lahko odbil DDV po stroških samo, če je poravnal dolg do dobavitelja. V nasprotnem primeru se mu bo znova vzpostavila davčna obveznost. Križanič pričakuje, da bo to močna spodbuda za izboljšanje plačilne discipline.

Naslednja taka spodbuda bo zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, s katerim se v naš pravni red prenaša evropska direktiva. Prva novost je obvezni 60-dnevni plačilni rok. Ta je v gospodarstvu sprožil veliko polemik, proti splošnemu maksimiranju roka je protestirala tudi GZS. Kot je poudaril Križanič, je zakonodajalec tu že prisluhnil gospodarstvu in popravil prvotno, togo določilo.

Tako bodo možne tudi izjeme, ampak samo, če bodo v obliki pisnega, preglednega in razumljivega dogovora o podaljšanju roka med prodajalcem in kupcem. Za razmerja z državo je rok še naprej omejen na največ 30 dni, brez možnosti podaljšanja. Zakon uvaja tudi obvezen večstranski pobot; vlada pričakuje, da bo njegov obseg znaten in da bo izboljšal položaj gospodarstva, prek tega tudi kapitalsko ustreznost bank in dostop do kreditnih trgov. Začasno bo pobot opravljal Ajpes, po izvedbi javnega naročila pa izbrani najugodnejši ponudnik.

Novela zakona o javnem naročanju je pravzaprav odgovor na »nekatere patološke pojave«, ko so pogodbeni partnerji naročnika za podizvajalce preprosto izbrali svoje hčerinske družbe in se tako izognili zavezi o neposrednem plačilu podizvajalcev; denar je tako v celoti ostal v lastniško povezani organizaciji, saj hčerinske družbe niso poravnale dolgov do podizvajalcev.

Zdaj bo naročnik preverjal, ali obstaja med izbranim ponudnikom in njegovimi podizvajalci lastniška ali kakršna koli druga povezava (ki jih opredeljuje ZGD). Če obstaja, se bo štel za podizvajalca naslednji v verigi. Tovrstne povezave bo treba razkriti ob javnem naročilu. Izboljšali bodo tudi način informiranja strank v postopku, poenostavili vpogled v dokumentacijo, bo pa tudi možnost odstopa od pogodbe, če je prišlo do kaznivega dejanja ali stečaja izvajalca.

Drobni noveli zakona o upravljanju kapitalskih naložb in zakona o preoblikovanju Kada in Soda urejata predvsem način upravljanja kapitalskih naložb v prehodnem obdobju do sprejetja strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Zaradi zahtevnosti strateških dokumentov se podaljšuje rok za njihovo pripravo in sprejetje. Ministrstva morajo posredovati sektorske politike do 30. aprila, vlada pa mora predlog strategije predložiti državnemu zboru najpozneje do 30. junija 2011.

Novelo zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti je terjalo računsko sodišče. Dolžnost poročanja se podaljšuje na leto dni (do 30. marca), iz bilanc pa mora biti tudi razvidno, da gre za ločene bilance izvajanja javnih funkcij in zasebnih aktivnosti, da ni prelivanja oziroma da ne gre za državno pomoč.