Vlada želi z zakonom urediti tiho družbeništvo

Ljubljana - Vlada je na včerajšnji seji med pomembnejšimi gospodarskimi temami sprejela predlog novele zakona o gospodarskih družbah, po katerem lahko poslovodje sklepajo posle z družbo, v kateri imajo sami ali njihovi družinski člani delež, ki je večji od desetine osnovnega kapitala, le v primeru, ko s tem soglaša nadzorni svet družbe. Če je ta delež manjši od desetih odstotkov, bodo morali o sklenitvi posla v treh dneh obvestiti nadzorni svet ali upravni odbor. V nasprotnem primeru jim grozi globa od 4000 do 5000 evrov.

Spomnimo: razprava o tihem družbeništvu je postala aktualna ob nedavnem primeru predsednika uprave podjetja Talum Danila Topleka, ki je posloval s podjetjem GP Ptuj, v katerem je bil tihi družbenik, njegovo skrito lastništvo pa se je razkrilo v sporu, ki je nastal ob prodaji družbe Schop, lastnice gradbene družbe GP Ptuj.

Po besedah gospodarske ministrice Darje Radić je novela zakona o gospodarskih družbah odgovor vlade na predlog skupine poslancev SDS, ki je hotela črtati celotno poglavje o tihih družbah, za katere na resornem ministrstvu nimajo niti približne ocene o tem, koliko jih sploh je, saj se ne vpisujejo v register. Novela zakona se navezuje na predhodni sklep vlade, s katerim je Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) priporočila, naj nadzornim svetom družb, ki so v njeni pristojnosti, naroči, da preverijo, v kakšnih razmerjih so poslovodje in člani nadzornih svetov z drugimi družbami.

Zaostrili nagrajevanje v bankah

Pri nagrajevanju uprav v bankah bodo po novem predlogu sprememb zakona o bančništvu pri izplačilu nagrad upoštevali tudi obvladovanje tveganj, ne le doseganje dobičkov, kar v slovenski pravni red uvaja direktivo EU, je po včerajšnji seji vlade povedal minister za finance Franc Križanič. Predlog novele med drugim določa, da mora nadzorni svet banke, ki je pomembna za slovenski bančni sistem, imenovati posebno komisijo za prejemke.

O tem, katere banke so sistemsko pomembne, bo odločila Banka Slovenije, ki ima tudi pooblastilo, da predpiše podrobnejša pravila nagrajevanja v bankah in oblikuje merila, s katerimi bodo določili, kako pomembna je posamezna banka v primeru imenovanja komisije za prejemke.

Finančni minister je v zvezi z dokapitalizacijo NLB, ki naj bi se končala do konca marca, pa se ni še niti začela, ponovil, da je vlada sprejela več sklepov, ki omogočajo normalno sodelovanje države v dokapitalizacijskem postopku. »Naš interes je, da dokapitalizacija uspe in da so vanjo vključeni vsi pomembni lastniki,« je bil Križanič skop s pojasnili.

O tem, da naj bi NLB ustanavljala podjetje, na katero bi prenesla zasežena stanovanja gradbenih podjetij in s tem očistila bilance, minister ne ve nič, dejal je le, da so banke v Sloveniji bilanco očistile tako, da so približno milijardo evrov prenesle na hipotekarna posojila.

Nepravilnosti pri naložbeni politiki Neka

Po besedah ministrice za gospodarstvo Darje Radić se je vlada seznanila tudi s poročilom o ustreznosti naložbene politike sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) v letih od 2007 do 2010, pri čemer so revizorji odkrili nepravilnosti, kot denimo vlaganje v tvegane vrednostne papirje in naložbe v hrvaške kune, čeprav zakon dovoljuje le naložbe v evre in dolarje. Na predlog ministrice je vlada pooblastila ministrstvo za gospodarstvo za izredno revizijo nakupa obveznic Dela Prodaje, ki ga je izvedla sedanja v. d. direktorice sklada Ksenija Žnidaršič Planinc. Radićeva hoče, da se zadeva razčisti še pred iztekom mandata Žnidaršič Planinčeve.

Vlada je na včerajšnji seji odobrila tudi vstop države v dve novi zasebni družbi tveganega kapitala SCS in STH Ventures. V prvo bo vložila okoli 2,5 milijona evrov, v drugo pa okoli 3,68 milijona evrov, s čimer bo v obeh družbah pridobila po 49-odstotni delež. S tem se bo skupni vložek v skupaj štiri družbe tveganega kapitala povečal na 26,74 milijona evrov.

Vožnja z vlakom bo dražja

Vozovnice za vožnjo z vlakom Slovenskih železnic bodo marca dražje za šest odstotkov. Po besedah gospodarske ministrice je vlada ugotovila, da cene prevoza potnikov po železnicah za 45 odstotkov zaostajajo za cenami javnega cestnega prometa, majhen pa bo tudi vpliv podražitve na inflacijo (0,001 odstotne točke).