Tiskane izdaje
Od podjetij, ki so doslej objavila rezultate poslovanja v prvih šestih mesecih letos, so med najbolj zadovoljnimi v Krki, ki je ustvarila skoraj tak dobiček kot lani. Od večjih podjetij se je slabše godilo Gorenju in Mercatorju. Skupina Gorenje je namreč prvo polletje sklenila s skoraj 18 milijoni evrov izgube. Predsednik uprave Franjo Bobinac je že napovedal izboljšanje, saj naročila v avgustu, septembru in oktobru kažejo boljšo sliko, tako da povečujejo proizvodnjo. V največjem slovenskem trgovcu sicer nimajo izgube, saj je celotna skupina v prvem polletju ustvarila 11,3 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj polovico manj kot v istem lanskem obdobju. S krizo se še vedno spopadajo v bančnem sektorju. V Novi Ljubljanski banki (NLB) so morali zaradi krize povečati rezervacije. Tako je skupina NLB pred rezervacijami ustvarila 112,8 milijona evrov dobička, čisti poslovni izid je negativen in ima skupina za dobrih pet milijonov evrov izgube.
Slovenija na dno v zadnjem kvartalu
Dekan ekonomske fakultete v Ljubljani Dušan Mramor meni, da je popolnoma razumljivo, da so rezultati zaradi težkih gospodarskih razmer slabi. Pri tem omenja, da je bilo dno v ZDA, Nemčiji in Franciji verjetno že doseženo. Ker pride v Slovenijo vse z zamikom, bi se izboljšanja na vseh področjih lahko pokazala v zadnjem četrtletju, meni Mramor. Kaj ta meni o možnosti, da bi kriza imela obliko W, torej da bi gospodarskemu vzponu sledil nov padec in šele nato dokončen vzpon? Naš sogovornik odgovarja, da je tak scenarij mogoč. Pri tem je izrazil pričakovanje, da ob morebitnem novem padcu vzpon ne bo linearen, temveč bo veliko nihanj.
Kriza v obliki črke W bi pomenila tudi, da bi tečaji delnic padli skoraj ali celo na raven, kjer so bile konec lanskega leta. Tudi borzni analitik Simon Mastnak meni, da vzpon ne bo linearen in da delnice odslej ne bodo samo rasle, a je glede krize oblike W bolj skeptičen kot Mramor. Po njegovem mnenju namreč ni veliko »dejavnikov, ki bi nakazovali, da se bo to zanesljivo zgodilo«.
Mastnak razlaga, da objava poslovnih rezultatov redko močno vpliva na ceno delnice, razen kadar je rezultat presenetljiv. Za ceno delnice je pomembneje, kaj se bo dogajalo s svetovnim gospodarstvom in pomembnimi trgovinskimi partnericami Slovenije.
Številne zamenjave uprav
Tečaji delnic v Sloveniji v nasprotju z drugimi razvitimi trgi večinoma ne reagirajo ob zamenjavi vodstva podjetij, opaža Mastnak. »Ko neki predsednik uprave odstopi v tujini, vlagatelji vedo, kakšnega naslednika bodo iskali in ko je objavljeno njegovo ime, se v skladu s tem odzovejo. Za slovenske menedžerje vlagatelji ne vedo, kako bodo v podjetju delovali. Na ta mesta namreč ne prihajajo izkušeni menedžerji z znano politiko vodenja, ampak večinoma prihajajo ljudje po drugih merilih, in ne nujno po merilih, ki so najboljši za družbo.« Mastnak vzrok za to vidi v velikem deležu državne lastnine, ki vladi omogoča kadrovanje z menedžerji.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo v vrhu družb, kjer je (večinska) lastnica država, kar nekaj kadrovskih menjav in zato so kar nekaj mesecev družbo vodili le začasni predsedniki. Spomnimo, da je v začetku junija z vrha Petrola sestopil Marko Kryžanowski, vodenje je začasno prevzela Alenka Vrhovnik Težak, konec tedna bo mandat začela uprava Aleksandra Svetelška. Konec maja je »sporazumno odstopno izjavo« podal dotedanji prvi mož Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič. Položaj je začasno prevzel Mišo V. Čeplak, ta teden je naša največja zavarovalnica končno dobila novega predsednika Matjaža Rakovca. Brez generalnega direktorja so po odstopu Tomaža Schare in nekajmesečni avanturi Matica Tasiča še vedno Slovenske železnice, ki vsak mesec pridelajo nekaj milijonov izgube. Prav tako ni novega direktorja niti na Elektru Slovenije, kjer je vlada razrešila Vitoslava Türka, novega prvega moža še vedno iščejo na NLB.
»Ker konkurenca ne spi, slovenske družbe pa so brez uprav, se jim bo to v letu ali dveh maščevalo. Tudi če ima družba na domačem trgu pretežni delež, bi se morala uprava boriti za povečanje tržnih deležev in boljši položaj na tujih trgih. A to se ne more zgoditi, ker začasne uprave nimajo pravih pooblastil za takšno delovanje,« meni Mastnak in dodaja, »ker je bilo toliko državnih podjetij v najhujšem času krize obglavljenih, si upam trditi, da bo kriza bolj prizadela državna podjetja kot zasebna«.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
