Vlagatelji se držijo doma

Najnovejše poročilo Konference ZN za trgovino in razvoj (Unctad) o investicijah v svetu je potrdilo pričakovanja o padcu tujih neposrednih naložb v lanskem letu. Analitiki v Ženevi letos opažajo še veliko večji padec, glavni razlog je resda globalna recesija, a narobe bi bilo, če bi jo označili za edinega krivca. Takšnega investicijskega buma v svetu, kakor je bil pred slabim desetletjem, najbrž še dolgo ne bomo videli, razlogov za to pa je več.

Tuje neposredne investicije, ki so seveda v tesni soodvisnosti z mednarodno trgovino in svetovnim BDP, so bile v največjem razcvetu leta 2000, ko je bilo največ prevzemov in združitev gigantov v telefoniji, avtomobilski industriji, farmacevtiki ... Nekateri velikani, zlasti v avtomobilski industriji, ki jo je kriza najprej in najmočneje udarila, zdaj dezinvestirajo, oni, ki jim gre bolje, pa se kajpak veliko počasneje in teže odločajo za prevzeme, kakor so se pred leti. Pa ne samo zaradi zdajšnje krize, marveč najbrž zaradi izkušenj.

Interes za investiranje v tujini je namreč splahnel tudi zato, ker marsikatera združitev ali prevzem - zlasti zaradi razlik v delovni zakonodaji med državami in mentaliteti - nista izpolnila pričakovanj vlagateljev.

Vrh tega je po zlomu mnogih bank teže dobiti posojilo, investitorji pa se teže odločajo za uresničitev naložb na tujem tudi zato, ker niso gotovi, ali so tam dovolj varne. Države sicer sklepajo dvostranske sporazume o spodbujanju in zaščiti tujih vlaganj, v katere pa investitorji na zaupajo tako, kot bi v multilateralni sporazum z mehanizmom uporabe sankcij pri morebitnem nespoštovanju pravil igre.

O takšnem sporazumu so se že pred leti pogajali v OECD, a niso dosegli dogovora, nato so zamisel o tem prenesli v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), vendar kaže, da dogovora še lep čas ne bo. Gre namreč za eno od treh tako imenovanih singapurskih vprašanj, za katera si je Evropska unija sicer prizadevala, da bi bila sestavni del zdajšnjega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, a jih je zaradi nasprotovanja držav v razvoju umaknila iz svojih zahtev, da bi tako pogajanja iz Dohe pomagala premakniti z mrtve točke.

Zaradi vsega povedanega se je zmanjšalo zanimanje tujih vlagateljev tudi za Slovenijo, saj je bilo v prvem letošjem polletju njihovih naložb pri nas le za vzorec. Niso pa našteti problemi edini razlogi, da so v tuje neposredne investicije pri nas tako pičle. Tudi v času rekordnih tujih neposrednih vlaganj v svetu Slovenija ni bila oblegana država. Kajti v primerjavi z razvitimi gostiteljicami tujih vlaganj, ki kar naprej tuje naložbenike vabijo v odlično urejene industrijske parke in ekonomske cone, jim ponujajo mamljivo sofinanciranje investicij za odpiranje novih delovnih mest, davčne oprostitve in tako naprej, smo pravi skopuhi.

Zaradi predrage države so stroški dela previsoki in smo za mnoge tuje poslovneže bolj zanimivi kot kupci njihovih izdelkov, manj pa kot gostitelji za njihove naložbe. Poleg tega še vedno nismo razvili učinkovite lastne strategije za privabitev naložb greenfield z novimi tehnologijami, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost. Prodaje Leka ali bank namreč niso tuja vlaganja, s katerimi bi se lahko ravno hvalili, imajo pa največji delež v statistiki tujih neposrednih investicij pri nas.

Iz sobotnega Dela.